Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Pri sprejemanju besedil učenec razvija razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva ter bralnega razumevanja.
Vnosna besedila so večinoma krajša in prilagojena ravni jezikovnega znanja učencev. Za razumevanje besedil učenec razvija in uporablja strategije sprejemanja, kot so: izraba ilustracij, oblikovanosti, (pod)naslovov, položaja v besedilu; sklepanje iz sobesedila ter izraba jezikovnih opor (npr. številke, lastna imena, besedni koreni, predpone, obrazila, časovni in logični povezovalci).
Besedila so kratka in enostavna, v standardnem nemškem jeziku ter z vsebino, ki je učencem blizu in poznana. Učenec posluša, bere, gleda besedila, kot so pogovor, predstavitev, opis, objava, oglas, navodilo, pesem, novica, sporočilo, napis, jedilnik, urnik, obvestilo, opozorilo, pismo, prospekt, članek in krajša umetnostna besedila, npr. strip, zgodba, dramsko besedilo, odlomek iz daljšega besedila.
Ob koncu 3. VIO zna učenec pri sprejemanju besedil izluščiti glavno misel in določene podatke. Razume kratka, preprosta govorjena in pisna besedila ter avdiovizualna gradiva z najpogostejšim besediščem in besednimi izrazi, ki izhajajo iz njegovega neposrednega življenjskega okolja in so mu blizu.
Sposoben je uporabljati strategije sprejemanja tako, da npr. sklepa o pomenu neznanih besed za konkretno dejanje ali predmet, če je sobesedilo preprosto in se nanaša na znano vsakdanjo temo. Iz položaja neznanih ustaljenih izrazov v besedilu sklepa o njihovem pomenu in funkciji (npr. pozdrav v elektronskem sporočilu). Pri prepoznavanju vsebine izrabi številke, datume, lastna imena itn. Pri prepoznavanju vrste besedil, kot so novica, oglas, članek, učbeniško besedilo, klepet ali forum, izrabi oblikovanost besedila in njegove tipografske značilnosti.
Razumevanje ustnega izražanja« nadomešča izraz »slušno razumevanje«. Do spremembe je prišlo zaradi
Prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz »ustni« v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (Svet Evrope, 2023, 19-20).
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pri razvijanju sprejemanja učitelj ponudi učencu raznolika besedila in gradiva. Tako mu omogoči čim večji jezikovni vnos, ki ga podpira z uporabo nemškega jezika kot sredstvo komunikacije v razredu. Učenec z raznovrstnimi dejavnostmi pred, med sprejemanjem in po njem uporablja strategije sprejemanja ter analizira in vrednoti vsebino besedil (1.1.4.1). Učenec pri razvijanju zmožnosti sprejemanja uporablja in nadgrajuje znanje, pridobljeno pri pouku slovenščine in prvega tujega jezika. Strategije sprejemanja vključujejo prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje s pomočjo:
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: ilustracij, oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu;
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: jezikovnih opor, od številk do lastnih imen, od besednih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev;
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: avdiovizualnih opor (učenec sklepa o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v video posnetku);
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: sklepanja iz sobesedila in okoliščin (učenec sklepa o pomenu neznane besede iz preprostega sobesedila). Pri izboru besedil za sprejemanje upoštevamo, da so besedila
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: avtentična s prilagoditvami glede starosti in jezikovnega znanja učencev;
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: kratka in posredovana v preprostem standardnem jeziku;
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: s konkretno vsebino, ki je učencem blizu oziroma znana;
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: z osnovnim besediščem, ki vsebuje osnovne jezikovne strukture, ki ne presegajo ravni A2. Kot osnovno besedišče predlagamo besedišče o
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: sebi (ime, starost, naslov),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: družini (ožji družinski člani),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: šoli (ime šole, kraj, šolski predmeti, prostori, potrebščine, urnik),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: hobijih (poimenovanje, dejavnosti),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: hišnih ljubljenčkih(poimenovanje, opis),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: domu (prostori in pohištvo),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: hrani in pijači (obroki, zdrava in nezdrava prehrana, naročanje hrane, jedilnik),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: poteku dneva (dnevni časi, ura, dejavnosti),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: okolju (mesto, nakupovanje, vreme in letni časi),
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: skrbi za zdravje (deli telesa, dialog pri zdravniku). Ob koncu 3. VIO je učenec sposoben uporabljati strategije sprejemanja, tako, da zna sklepati o pomenu neznane besede za konkretno dejanje ali predmet, če je sobesedilo preprosto in se nanaša na znano vsakdanjo temo. Iz položaja neznanih ustaljenih izrazov v besedilu sklepa o njihovem pomenu in funkciji (npr. pozdrav v elektronskem sporočilu). Pri prepoznavanju vsebine zna izrabiti številke, datume, lastna imena itn. Pri prepoznavanju vrste besedil, kot so novica, oglas, članek, učbeniško besedilo, klepet ali forum, zna izrabiti oblikovanost besedila in njegove tipografske značilnosti.
Didaktična priporočila: Učitelj izbira primerna govorjena besedila in avdiovizualna gradiva, ki učencu omogočajo sistematičen razvoj zmožnosti sprejemanja. Vnosna besedila in gradiva so krajša in po potrebi prilagojena. Daljša besedila, govorjena v živo, npr. ko učitelj pripoveduje zgodbo, učenci poslušajo in mu sledijo ob gledanju slikovnih gradiv oziroma ob bogati nebesedni podpori. Na razumevanje govorjenega besedila in avdiovizualnega gradiva vplivata dolžina in zahtevnost besedil. Besedila naj vsebujejo primerno besedišče in slovnične strukture upoštevjoč starostno skupino učencev, cilje za sprejemanje ter sporazumevalno jezikovno zmožnost. Učitelj naj upošteva postopnost poslušanja od krajših, preprostejših besedil k daljšim, kompleksnejšim besedilom. Učenec mora imeti možnost poslušati besedilo večkrat. Po potrebi naj bodo besedila prilagojena, predvsem v smislu hitrosti in razločnosti govora. Ta naj bo počasen, razločen in z upoštevanjem postopnosti od poslušanja govora, motenj in narečnih značilnosti, do govora, ki navedeno vsebuje. Na razumevanje besedil vpliva tudi zgradba besedil, ki naj bo jasno strukturirano z jasno izraženimi mislimi, ki učencu olajšajo razumevanje. Za uspešno sprejemanje besedil učenca usmerjamo z dejavnostmi pred, med poslušanjem/gledanjem in po njem Dejavnosti pred poslušanjem/gledanjem:
Didaktična priporočila: aktiviranje poznavanja teme oz. vsebine besedila z usmerjenim pogovorom, izpolnjevanjem preglednic, izdelavo miselnih vzorcev, slikovnega gradiva ipd;
Didaktična priporočila: predstavitev ključnih fraz in besed;
Didaktična priporočila: seznanitev z nalogo, ki je predvidena za reševanje med poslušanjem oz. gledanjem. Dejavnosti med poslušanjem/gledanjem in po njem:
Didaktična priporočila: prepoznavanje besedila (vrsta, tema, kraj, čas, osebe …);
Didaktična priporočila: reševanje nalog z nebesednim odzivom (npr. barvanje, risanje, izpolnjevanje preglednic obkroževanje, sledenju besedilu na sliki, dopolnjevanje slike);
Didaktična priporočila: reševanje nalog z besednim odzivom (vprašanja izbirnega, odprtega in alternativnega tipa) zapisovanje podatkov (prenašanje podatkov v preglednice, izpolnjevanje obrazcev, zapisovanje besed oziroma podatkov, opis poteka dogajanja, dopolnjevanje besedila, povezovanje posameznih delov besedila (dialoga, zgodbe, slike k besedilu), urejanje besedila po časovnem zaporedju, kraj dogajanja.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva izkaže z ustnim in pisnim odzivom, ki sta lahko besedna ali nebesedna. Na začetni stopnji znanja je odziv lahko tudi v učnem jeziku, nato v nemščini. Pri učenčevem odzivu se ne preverja jezikovne pravilnosti, temveč ustreznost odziva, s čimer izkaže razumevanje. Ustno preverjanje razumevanja lahko poteka v obliki kratkih odgovorov na vprašanja o besedilu, sodelovanja v pogovoru o besedilu ali v obliki obnove besedila. Pri pisnem preverjanju učenec rešuje naloge, ki zahtevajo nebesedni (npr. označevanje, razvrščanje, urejanje, povezovanje, slikanje) ali besedni odziv (zapisovanje posameznega podatka/besede ali kratkega odgovora, dopolnjevanje z besedami iz nabora), z odgovori na odprta vprašanja o besedilu. Primeri izdelkov in dejavnosti za izkazovanje razumevanja besedil in avdiovizualnega gradiva:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: avdio- in video-posnetki govora (govorne predstavitve, govorni nastop);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: uprizarjanje besedil v obliki igre vlog ali kratke gledališke predstave;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, narobe pravljica/zgodbe itd.);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki, ki so nastali na osnovi govorjenih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta, priprava stripa;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak ipd.).
OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev za preverjanje razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje vrste besedila oz. avdiovizualnega gradiva;
OPISNI KRITERIJI: razumevanje bistva sporočila;
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih poudarkov besedila;
OPISNI KRITERIJI: razumevanje izbranih podatkov in podrobnosti;
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje časovnega zaporedja dogodkov v besedilu;
OPISNI KRITERIJI: zmožnost uporabe strategij sprejemanja (sklepanja, parafraziranja, povzemanja).
Didaktična priporočila: Učenec še razvija osnovne bralne veščine (natančno in iskalno/linearno branje, preletavanje, tj. zelo hitro branje in preskakovanje, tj. iskanje specifičnih podatkov). Razvija in uporablja strategije sklepanja iz sobesedila in iskanja razlag neznanih besed ter sistematično nadgrajuje zmožnost bralnega razumevanja. Za učenca je pomembno predvsem prepoznavanje in razumevanje bistva besedila, pri čemer so lahko v pomoč tudi nebesedne opore (slike, preglednice, oblika besedila itn.). Vnosna besedila so kratka in preprosta, občasno s prilagojenim besediščem, stvarna in jasno strukturirana, napisana v preprostem standardnem jeziku, z znanimi vsakdanjimi, predvidljivimi splošnimi vsebinami. Pri branju učenec spoznava in uporablja različne bralne strategije glede na namen branja in vrsto besedila:
Didaktična priporočila: preleti besedilo in ga uvrsti glede na namen in uporabnost, pri tem si pomaga z oblikovanostjo besedila, naslovi, podnaslovi, slikovnim delom;
Didaktična priporočila: prebere posamezne sklope besed in jih združuje v smiselne celote;
Didaktična priporočila: prebere besedilo, da izlušči okvirno vsebino;
Didaktična priporočila: prebere besedilo z razumevanjem podrobnosti (splošne in specifične informacije);
Didaktična priporočila: natančneje prebere dele besedila, da v njih poišče podrobne podatke in izraze;
Didaktična priporočila: iz sobesedila sklepa o pomenu nekaterih neznanih besed, ki se nanašajo na konkretno dejanje ali predmet, sobesedilo je zelo preprosto (npr. voščilnica za rojstni dan, opis učilnice). Besedila, s katerimi učenec razvija zmožnost bralnega razumevanja, so lahko tiskana in digitalna . Pri branju tiskanih besedil je učenec bolj osredotočen na samo branje in razvija spretnost natančnega branja. Pri branju digitalnih besedil pa razvija zmožnost branja z možnimi povezavami do drugih vsebin ter izkoristi možnosti prilagoditve besedila za učinkovitejše branje. Ob rednem branju besedil v nemščini učenec širi svoj nabor bralnih strategij, razvija branje z razumevanjem, analizira in kritično vrednoti različne vrste besedil ter tako razvija bralno kulturo . S tem učenec uresničuje skupni cilj s področja jezika ( (1.1.4.1)). Pri tem izhaja iz že usvojenega znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine v 2. VIO v okviru teme sporazumevanje in besedilo ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/giar5sp ). Za uspešno sprejemanje besedil učenca usmerjamo z dejavnostmi pred, med in po branju Dejavnosti pred branjem:
Didaktična priporočila: aktiviranje poznavanja in zanimanja za temo oz. vsebino besedila z usmerjenim pogovorom o besedilu;
Didaktična priporočila: ugibanje o vsebini besedila ob slikovnem gradivu in ključnih besedah. Dejavnosti med branjem in po njem:
Didaktična priporočila: prepoznavanje besedilne vrste in teme;
Didaktična priporočila: luščenje pomena besedila iz sobesedila na podlagi sestave besed, prejšnjega znanja ali slik (dedukcija);
Didaktična priporočila: odgovarjanje na vprašanja alternativnega tipa (odgovori: pravilno/napačno) in na odprta vprašanja, ki učenca usmerjajo k prepoznavanju sporočila, ga vodijo k sklepanju, razvijajo njegovo jezikovno znanje in bogatijo njegove izkušnje;
Didaktična priporočila: povezovanje slikovnega gradiva in delov besedila v celoto;
Didaktična priporočila: urejanje odstavkov ali povedi v logičnem zaporedju, sestavin dialoga po vlogah;
Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila (razvijanje naslova v popolno poved, dopolnjevanje povedi, vstavljanje manjkajočih izrazov v povedi ali manjkajočih povedi v besedilo);
Didaktična priporočila: zapisovanje opornih točk: vpisovanje informacij v preglednico, izpisovanje ključnih besed, povedi, ugotavljanje odnosov in mnenj oseb ter različnih načinov njihovega izražanja;
Didaktična priporočila: razumevanje navodil (recept, opis poti, navodilo za izdelavo);
Didaktična priporočila: obnavljanje besedila;
Didaktična priporočila: povzemanje glavnih poudarkov besedila;
Didaktična priporočila: izražanje mnenja o besedilu;
Didaktična priporočila: spreminjanje vrste besedila (opis v dialog, intervju v igro vlog);
Didaktična priporočila: spreminjanje pripovednega časa (npr. iz preteklika v sedanjik), slovnične osebe (npr. iz. 3. v 1. osebo ednine).
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenec bralno razumevanje pisnih besedil pokaže z ustnim ali pisnim odzivom (občasno lahko tudi v slovenščini). Pri učenčevem odzivu se ne ocenjuje jezikovne pravilnosti, temveč ustreznost odziva, s čimer izkaže razumevanje. Pri ustnem preverjanju so to lahko kratki odgovori na vprašanja o besedilu, sodelovanje v pogovoru o besedilu ali obnova besedila. Pri pisnem preverjanju učenec rešuje naloge, ki zahtevajo nebesedni odziv (npr. označevanje, razvrščanje, urejanje, slikanje) ali besedni odziv (zapisovanje posameznega podatka/besede ali kratkega odgovora, dopolnjevanje z besedami iz nabora), z odgovori na odprta vprašanja o besedilu. Možni tipi nalog za pisno preverjanje bralnega razumevanja:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge alternativnega tipa (da/ne; prav/narobe);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa z več možnimi izbirami;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge podčrtovanja, obkroževanja;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povezovanja in razvrščanja (slika - slika; slika - beseda, besedna zveza, stavek; stavek - stavek; povezovanje parov; naslov - besedilo);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja z besedami in besednimi zvezami (z ali brez nabora možnih odgovorov);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge s kratkimi odgovori (z ali brez nabora možnih odgovorov). Primeri izdelkov in dejavnosti za izkazovanje bralnega razumevanja:
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: reševanje nalog (naloge povezovanja, razvrščanja, dopolnjevanja, vstavljanja, opisovanja ipd.);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak ipd.);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz prebranega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, narobe pravljica / zgodbe itd.);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: govorna predstavitev o prebranem (posredovana v živo ali kot avdio-/ videoposnetek);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki, ki so nastali na osnovi prebranih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta, priprava stripa);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustvarjalni izdelki, ki so nastali na podlagi prebranega besedila (kviz o vsebini besedila, slovarček, strip ali slikanica, plakat, prospekt, oglas, knjižica z obnovo besedila, križanka, intervju z osebami v besedilu, predstavitev posameznih delov besedila s pantomimo, tiralice za osebe v besedilu, besedilo iz druge perspektive (druge osebe, drugi čas ali kraj), zvočna uprizoritev besedila, fotoroman, slikovni kolaž, pismo avtorju, besedilni kolaž, stenski časopis ipd.);
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: uprizarjanje besedil (dramatizacija).
OPISNI KRITERIJI: Pri oblikovanju opisnih kriterijev za preverjanje bralnega razumevanja upoštevamo:
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje vrste besedila oz. avdiovizualnega gradiva;
OPISNI KRITERIJI: razumevanje bistva sporočila;
OPISNI KRITERIJI: razumevanje glavnih poudarkov besedila z osnovnim besediščem*;
OPISNI KRITERIJI: razumevanje izbranih podatkov in podrobnosti;
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje časovnega zaporedja dogodkov v besedilu;
OPISNI KRITERIJI: zmožnost uporabe strategij sprejemanja (sklepanja, parafraziranja, povzemanja). *Predlagano osnovno besedišče o sebi (ime, starost, naslov), družini (ožji družinski člani), šoli (ime šole, kraj, šolski predmeti, prostori, potrebščine, urnik), hobijih (poimenovanje, dejavnosti), hišnih ljubljenčkih(poimenovanje, opis), domu (prostori in pohištvo), hrani in pijači (obroki, zdrava in nezdrava prehrana, naročanje hrane, jedilnik), poteku dneva (dnevni časi, ura, dejavnosti)okolju (mesto, nakupovanje, vreme in letni časi), skrbi za zdravje (deli telesa, dialog pri zdravniku).