Nemščina

Sprejemanje zajema razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva ter bralno razumevanje. Dijak kot poslušalec, bralec ali gledalec sprejema in procesira pisna ali govorjena besedilo (v živo ali posneto) ter avdiovizualno gradivo (video posnetki, filmi, serije, oddaje). Besedila za sprejemanje tvori ena ali več oseb.

Za razumevanje besedil dijak uporablja strategije sprejemanja, kot so uporaba ilustracij, naslovov, podnaslovov, nadalje sklepanje iz sobesedila (npr. poznavanje strokovne vsebine) ter raba jezikovnih opor (npr. številke, imena, besedni koreni) ter nebesednih ponazoril (npr. glas in govorica telesa).

Za opis pričakovanih ravni zmožnosti sprejemanja gl. tudi lestvici za Splošno razumevanje ustnega izražanja (Svet Evrope, 2023, str. 46) ter Splošno bralno razumevanje (Svet Evrope, 2023, str. 52).

Razumevanje ustnega izražanja« nadomešča izraz »slušno razumevanje«. Do spremembe je

Prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz »ustni« v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (Svet Evrope, 2023, str. 19-20).

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pojem splošnega razumevanja ustnega izražanja obsega tako razumevanje v živo, (spo)razumevanje iz oči v oči ali oddaljeno različico tega. Poleg razumevanja govorjenega besedila vključuje elemente, kot sta mimika in gestika in tudi slušno-glasovne elemente, na primer intonacija, ritem, pavze, višina in jakost glasu. Pri tem pojmu imamo v sklopu sprejemanja v mislih enosmerno razumevanje in ne interakcije, ki jo obravnavamo v ločenem poglavju. Pri sprejemanju spremljamo razumevanje ustnega izražanja v vlogi »poslušalca« oz. opazovalca. Pojem splošnega bralnega razumevanja obsega pisna besedila. Splošno bralno razumevanje obsega informativno branje, s katerim si bralec oblikuje prvi vtis o napisanem, selektivno branje, pri katerem prepozna bistvene informacije besedila ali išče specifične informacije, in podrobno branje, s katerim želimo dobiti poglobljen in celovit vpogled v obravnavano tematiko. Strategije za razvijanje splošnega razumevanja ustnega izražanja so:

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija osredotočanja na ključne ideje in glavno sporočilo,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija ugotavljanje stališča, razpoloženja in namenov govorca na podlagi vsebine, jezikovnih, besednih in nebesednih značilnosti v izražanju,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija strpnosti do nejasnosti: pomembno je, da dijaki sprejmejo, da ne razumejo vsega in se osredotočijo na cilj, da iz tega, kar razumejo, sestavijo svojo zaključeno zgodbo ali podobo,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija beleženja sosledja informacij ob poslušanju,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija beleženja neznanih besed ali besednih zvez. Za uspešno razvijanje splošnega bralnega razumevanja je pomembno dejavnosti načrtovati tako, da se dijaki seznanijo s strategijami pred branjem, med njim in po njem. S strategijami pred branjem aktiviramo predznanje dijakov (npr. možganska nevihta), določimo cilj branja, spoznavamo zgradbo besedila, napovedujemo vsebino, si postavljamo vprašanja. S strategijami med branjem se osredotočamo na ključne dele besedila, beležimo pomembne podatke, sklepamo o pomenu neznanih besed iz sobesedila, si postavljamo vprašanja, povezujemo z lastnim predznanjem, podčrtujemo, označujemo, se vračamo k težje razumljivim odlomkom. S strategijami po branju odgovarjamo na lastna in učiteljeva vprašanja, določamo bistvene informacije in podrobnosti, analiziramo in interpretiramo. Dijake spodbujamo k uporabi kompleksnejših strategij, kot je npr. strategija VŽN (Kaj vem?, Kaj želim izvedeti?, Kaj sem se naučil/-a?), Paukova strategija, metoda PV3P (Preleti., Vprašaj se. Preberi., Preglej ponovno., Poročaj.). Naloge pripravimo tako, da dijake seznanjamo in spodbujamo k rabi grafičnih organizatorjev, npr. pojmovne mreže, Vennovega diagrama, miselnega vzorca, časovnega traku, ribje kosti, primerjalne matrike. Strategije za razvijanje splošnega bralnega razumevanja so:

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija iskalnega in natančnega branja (iskanje specifičnih podatkov, vizualizacija sosledja besedila, analiza in sinteza splošnih podatkov, specifika besedila, glavne misli),

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija hitrega pregleda besedila (naslov, slike, odebeljeno besedilo, začetek, konec, nekaj povedi v jedru besedila) in zastavljanje vprašanj pred branjem (kaj želim izvedeti, kaj me zanima, mi lahko pomaga?) ali predvidevanje vsebine,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija vizualizacije (spremljanje rdeče niti v besedilu),

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija beleženja neznanih besed ali besednih zvez,

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija glasnega branja, da slišimo zven besedila (na primer v liriki),

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: strategija zavzemanja kritičnega stališča do vsebine (se (ne) strinjamo, imamo drugačne ideje, mnenja, stališča, poglede ipd.).

Didaktična priporočila: Pri razvijanju sprejemanja učitelj ponudi dijaku raznolika in avtentična besedila. Vsebine besedil izhajajo iz različnih področij. Pri pouku nemščine dijake pripravljamo na razumevanje ustnega izražanja, tako da jih seznanjamo s strategijami in tehnikami, ki jim olajšajo razumevanje in jim ponudimo dovolj priložnosti, da jih tudi preizkušajo. Po sprejemanju besedila jih lahko dodatno spodbudimo k povzemanju besedila, odgovarjanju na vprašanja o slišanem, povezovanju z lastnimi izkušnjami ali predznanjem in razmisleku o izboljšanju strategij poslušanja. Za spodbujanje razumevanja avdiovizualnega gradiva priporočamo, da se v pouk na začetni ravni vključujejo avdio- in videoposnetki z jasnim govorjenjem, osnovnim besediščem in ponavljajočimi se frazami ter posnetke z močno vizualno podporo sporočilu. Pri pomnjenju in širjenju besedišča pomagajo tudi pesmi in rime. Na nadaljevalni ravni pa avtentične posnetke, ki vključujejo jasno strukturiran govor, videoposnetke s podnapisi, kratke filme ali filmske odlomke, dokumentarne filme, informativne oddaje, posnetke napovednikov in oglasov, intervjuje, videe z umetniško vsebino (npr. literarne interpretacije, gledališke nastope). Avdiovizualno gradivo naj bo izbrano tako, da vedno omogoča dovolj časa za pogovor in druge dejavnosti po poslušanju/ogledu. Vsebine govorjenih besedil so raznolike in opisujejo dijakovo ožje in širše okolje, so informativne narave in omogočajo dijakom spoznavanje in širjenje različnih konceptov. Za uspešno sprejemanje vsebine dijake usmerjamo z dejavnostmi pred, med in po poslušanju. Dejavnosti pred poslušanjem:

Didaktična priporočila: aktiviranje predznanja o obravnavani vsebini (npr. z izdelavo miselnega vzorca, s pomočjo slikovnega gradiva),

Didaktična priporočila: predstavitev ključnih besed in fraz v besedilu,

Didaktična priporočila: odgovarjanje na vprašanja o vsebini,

Didaktična priporočila: opisovanje slik,

Didaktična priporočila: možganska nevihta. Dejavnosti med poslušanjem in po njem:

Didaktična priporočila: prepoznavanje in beleženje ključnih besed,

Didaktična priporočila: prepoznavanje stališč govorcev do vsebine,

Didaktična priporočila: dopolnjevanje manjkajočih informacij,

Didaktična priporočila: ugotavljanje pravilnih in napačnih trditev,

Didaktična priporočila: ugotavljanje zaporedja dogodkov,

Didaktična priporočila: izdelovanje grafičnih zapisov,

Didaktična priporočila: povzemanje slišanega,

Didaktična priporočila: odgovarjanje na vprašanja,

Didaktična priporočila: dopolnjevanje besedila,

Didaktična priporočila: povezovanje posameznih delov besedila,

Didaktična priporočila: razpravljanje v parih ali manjših skupinah,

Didaktična priporočila: ustvarjanje zgodbe na podlagi slišanega,

Didaktična priporočila: igra vlog,

Didaktična priporočila: pisanje odziva na slišano besedilo.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak razumevanje ustnega izražanja (govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva) pokaže z ustnim in pisnim odzivom. Na začetni ravni je odziv lahko v slovenščini, sicer v nemščini. Pri dijakovem odzivu se ne ocenjuje jezikovne pravilnosti, temveč njegovo globalno in/ali podrobno razumevanje besedila in avdiovizualnega gradiva. Priporočeni načini izkazovanja znanja omogočajo čim večjo raznolikost in avtentičnost oblik preverjanja in ocenjevanja. Dijak svoje razumevanje izkazuje z različnimi dejavnostmi in izdelki. Primeri dejavnosti:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: sodelovanje v pogovoru o besedilu,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: obnova besedila,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pripovedovanje in/ali pisanje zgodbe, doživetij, opisa, poustvarjalnega besedila ipd.,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: priprava poustvarjalnih besedil,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: igra vlog,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: uprizarjanje besedil v obliki kratke gledališke predstave,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak, infografika ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pretvorba besedila v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog). Primeri izdelkov:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika ustna in pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: avdio- in videoposnetki govora (govorne predstavitve, govorni nastop),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: kratka gledališka predstava,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, narobe pravljica/zgodba itd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki, ki so nastali na podlagi slišanih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta, priprava stripa). Razumevanje ustnega izražanja preverjamo z različnimi tipi nalog. Naloge zaprtega tipa:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge alternativnega tipa (da/ne; prav/narobe),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge izbirnega tipa z več možnimi izbirami,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge povezovanja in razvrščanja (slika - slika; slika - beseda, besedna zveza, stavek; stavek - stavek; povezovanje parov; naslov - besedilo),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja in kratkih odgovorov z naborom ali brez nabora,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge podčrtovanja, obkroževanja,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: naloge dopolnjevanja kratkih odgovorov. Naloge polodprtega tipa:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: zapis kratkega odgovora,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: podvprašanja, ki so med seboj odvisna ali ne, iztočnice. Naloge odprtega tipa:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: govorni nastop na temo slišanega,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: avdio- ali videoposnetek na temo slišanega,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pripovedovanje ali pisanje zgodbe,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: uprizarjanje besedil v obliki pantomime ali krajše gledališke igre,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pretvorba besedila v drugo obliko (menjava perspektive) ali drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog).

OPISNI KRITERIJI: Razumevanje govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva dijak pokaže tako, da:

OPISNI KRITERIJI: ugotovi namen sporočila,

OPISNI KRITERIJI: prepozna bistvo sporočila v besedilu oz. avdiovizualnem gradivu,

OPISNI KRITERIJI: sledi dogajanju v besedilu,

OPISNI KRITERIJI: poišče določene podatke,

OPISNI KRITERIJI: razume določene podatke,

OPISNI KRITERIJI: izvede dejavnosti na podlagi slišanih navodil,

OPISNI KRITERIJI: prepozna čustva in odnos govorca v besedilu,

OPISNI KRITERIJI: razlikuje med dejstvi in mnenji,

OPISNI KRITERIJI: kritično ovrednoti informacije v besedilu. Govorjena besedila so krajša pa tudi daljša in zahtevnejša, posredovana v živo ali posneta (avdio- oz. videoposnetki), vendar s konkretno vsebino, ki jo dijak pozna. Nabor besedišča in slovnične strukture so osnovne, širi se bolj obseg kot kompleksnost. Pri prvem tujem jeziku je nabor besedišča kompleksnejši, slovnične strukture so zahtevnejše. Dejavniki, ki vplivajo na zahtevnost razumevanja ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva, so:

OPISNI KRITERIJI: vrsta besedila, avdiovizualnega gradiva,

OPISNI KRITERIJI: dolžina besedila,

OPISNI KRITERIJI: število govorcev,

OPISNI KRITERIJI: način posredovanja (počasno, razločno, s premori; standardni nemški jezik),

OPISNI KRITERIJI: jezikovna zahtevnost (osnovne, preproste, kompleksnejše/zahtevnejše, zahtevne/kompleksne slovnične strukture, krajši/daljši stavki),

OPISNI KRITERIJI: zahtevnost besedišča (osnovno, preprosto, zahtevnejše besedišče, prisotnost narečja, naglas govorca),

OPISNI KRITERIJI: vsebina besedila (konkretna vsebina, ki je dijaku blizu, ustreza kognitivni ravni; bolj abstraktna vsebina, znana/neznana vsebina, poljudna, strokovna ali znanstvena),

OPISNI KRITERIJI: besedila, podprta z vizualnim gradivom,

OPISNI KRITERIJI: jezik navodil k nalogam (na začetni stopnji v slovenščini, kasneje v nemščini),

OPISNI KRITERIJI: jezik odziva na slišano (na začetni stopnji v slovenščini, kasneje v nemščini).

Didaktična priporočila: odvisne tudi od vrste branja (iskalno, natančno) in od namena branja. Ta je lahko za orientacijo, iskanje podatkov in utemeljitev ali kot razvedrilo. Primeri dejavnosti za razvijanje bralnih strategij Dijak:

Didaktična priporočila: preleti besedilo in ga uvrsti glede na namen in uporabnost, pri tem si pomaga z oblikovanostjo besedila, naslovi, podnaslovi, slikovnim delom,

Didaktična priporočila: prebere posamezne sklope besed in jih združuje v smiselne celote,

Didaktična priporočila: prebere besedilo, da izlušči okvirno vsebino,

Didaktična priporočila: prebere besedilo, da razume podrobnosti (splošne in specifične informacije),

Didaktična priporočila: natančneje prebere dele besedila, da poišče podrobne podatke in izraze (splošne in specifične),

Didaktična priporočila: iz sobesedila sklepa o pomenu nekaterih neznanih besed, pri tem si pomaga z jezikovnimi oporami, kot so besedni koreni, časovni in logični povezovalci. Besedila, s katerimi dijaki razvijajo bralno razumevanje, so lahko tiskana in digitalna . Pri branju tiskanih besedil so bolj osredotočeni na samo branje in razvijajo spretnost natančnega branja. Pri branju digitalnih besedil pa razvijajo zmožnost branja z možnimi povezavami do drugih vsebin ter izkoristijo možnosti prilagoditve besedila za bolj učinkovito branje. Z branjem različnih vrst besedil ter uporabo raznolikih bralnih strategij za razumevanje, analiziranje in kritično vrednotenje dijak razvija bralno kulturo in tako uresničuje skupni cilj s področja jezika ( (1.1.4.1)). Pri uporabi bralnih strategij izhaja iz že usvojenega znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine (razvijanje bralne pismenosti ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6werb6f )), (besedilo, besedilne vrste, besedilne skupine ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b60x22n )), (besediloslovje in tvorjenje ter sprejemanje besedila ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e0blu97 )). Če je nemščina drugi ali tretji tuji jezik, si dijak pomaga tudi z znanjem prvega tujega jezika (bralno razumevanje - ANG ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vcg265e )).

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak bralno razumevanje besedil izkaže z ustnim ali pisnim odzivom (na začetni ravni lahko tudi v slovenščini, sicer v nemščini). Primeri izdelkov in dejavnosti za izkazovanje bralnega razumevanja:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.) ali ustna besedila (posredovana v živo ali kot zvočni oz. videoposnetek - glavni poudarki in bistvo besedila, specifične informacije),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz prebranega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, dramatizacija, narobe pravljica/zgodba itd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdelki, ki so nastali na podlagi prebranih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta, priprava stripa),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustvarjalni izdelki, ki so nastali na podlagi prebranega besedila (kviz o vsebini besedila, slovarček, risba, strip, plakat, poster, prospekt, oglas, knjižica z obnovo besedila, križanka, intervju z osebami v besedilu, predstavitev posameznih delov besedila s pantomimo, tiralice za osebe v besedilu, besedilo iz druge perspektive (druge osebe, drugi čas ali kraj), zvočna uprizoritev besedila, fotoroman, slikovni kolaž, pismo avtorju, besedilni kolaž, stenski časopis ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: reševanje nalog (naloge povezovanja, razvrščanja, dopolnjevanja, vstavljanja, opisovanja ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: risanje, skiciranje, ilustriranje, prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, pojmovna mreža, časovni trak ipd.),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: uprizarjanje besedil (dramatizacija),

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pretvorba besedila v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog).

OPISNI KRITERIJI: Bralno razumevanje dijak pokaže tako, da:

OPISNI KRITERIJI: prepozna bistvo sporočila v pisnem besedilu,

OPISNI KRITERIJI: sledi dogajanju v besedilu,

OPISNI KRITERIJI: poišče določene podatke,

OPISNI KRITERIJI: prepozna glavne zaključke v argumentativnih besedilih (B1, B2),

OPISNI KRITERIJI: interpretira krajše umetnostno besedilo (z izražanjem bralnih vtisov, mnenj in stališč do prebranega, povzemanjem besedila) (B1, B2). Pisna besedila so krajša pa tudi daljša in zahtevnejša, neumetnostna in umetnostna, s konkretno vsebino, ki je dijaku poznana. Nabor besedišča in slovnične strukture so osnovne, širi se bolj obseg kot kompleksnost. Pri prvem tujem jeziku je nabor besedišča kompleksnejši, slovnične strukture so tudi zahtevnejše. Dejavniki, ki vplivajo na zahtevnost bralnega razumevanja:

OPISNI KRITERIJI: vrsta besedila oz. avdiovizualnega gradiva,

OPISNI KRITERIJI: dolžina besedila,

OPISNI KRITERIJI: jezikovna zahtevnost (osnovne, preproste, kompleksnejše/zahtevnejše, zahtevne/kompleksne slovnične strukture, krajši/daljši stavki),

OPISNI KRITERIJI: zahtevnost besedišča (osnovno, preprosto, zahtevnejše besedišče),

OPISNI KRITERIJI: vsebina besedila (konkretna vsebina, ki je dijaku blizu, ustreza kognitivni ravni; bolj abstraktna vsebina, znana/neznana vsebina; poljudna, strokovna, znanstvena),

OPISNI KRITERIJI: besedila, podprta z vizualnim gradivom,

OPISNI KRITERIJI: jezik navodil k nalogam (na začetni stopnji v slovenščini, kasneje v nemščini),

OPISNI KRITERIJI: jezik odziva na prebrano (na začetni stopnji v slovenščini, kasneje v nemščini).