Podjetništvo

Pri temi Podjetniški način razmišljanja spoznajo dijaki osnovne pojme in koncepte, povezane s podjetniškim procesom, nato pa jih izkusijo v izvedbi enega ali dveh preprostih projektov, pri čemer gredo skozi celotni cikel od odkrivanja priložnosti, razvoja rešitve in testiranja do vrednotenja in izboljševanja rešitve.

Tema dijakom omogoča razvoj miselnega okvira, ki spodbuja aktivno in odgovorno delovanje v svetu, ki ga zaznamujejo kompleksni izzivi, spremembe in priložnosti. V središču te učne teme je spodbujanje proaktivnosti, ustvarjalnosti, vztrajnosti in pripravljenosti na prevzemanje pobude. Dijaki se učijo opazovati okolje okoli sebe, prepoznavati težave in razmišljati o tem, kako jih lahko spremenijo v priložnosti za ustvarjanje vrednosti – zase, za skupnost ali za širšo družbo.

Podjetniški način razmišljanja ne pomeni le usmerjenosti v ustanavljanje podjetij, temveč tudi razvoj sposobnosti razmišljanja v smeri reševanja problemov, iskanja uporabnih rešitev in pripravljenosti na ukrepanje kljub negotovosti ali morebitnim neuspehom. Pomembno je, da dijaki ob tem razvijajo tudi zavest o pomenu etičnega ravnanja in trajnostnega delovanja.

V tej temi se dijaki srečujejo tudi z razmislekom o sebi – razvijajo samozavedanje, prepoznavajo svoja močna in šibka področja, oblikujejo osebno in podjetniško vizijo ter si zastavljajo konkretne cilje. Učijo se, kako lahko kljub negotovosti in morebitnim zavrnitvam vztrajajo pri razvijanju svojih idej, kako testirati rešitve pri uporabnikih, jih nadgrajevati na podlagi povratnih informacij ter kako predstaviti svoje zamisli na jasen in prepričljiv način. Spoznajo osnovne zakonitosti ekonomike podjetniške rešitve in se seznanijo z različnimi pravnoorganizacijskimi oblikami podjetij, kar jim omogoča razumevanje poti od ideje do uresničitve.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Izogniti se moramo poveličevanju vloge idej in ustanovitelja pri podjetniškem uspehu in namesto tega poudarjati pomen razvoja ideje na podlagi razumevanja kupca in čim hitrejšega testiranja razvitih rešitev. Večina podjetij namreč ni posledica visokotehnoloških in »originalnih« idej. Enakovredno obravnavamo a) prepoznane potrebe in posledični razvoj ideje ter b) ideje in posledično raziskovanje, ali obstaja potreba, ki jo ideja zadovoljuje. Namesto besede ideja, kjer je smiselno, raje uporabimo besedo rešitev. Učitelj naj se ne postavi v vlogo sodnika kakovosti poslovnih idej oziroma zaznanih priložnosti za izboljšavo okolja. Ideje je težko oceniti vnaprej, zato se je smiselno izogibati sodbam, kot so »dobra ideja«, »slaba ideja« in podobno, ampak spodbujamo njihovo preverjanje pri uporabnikih. Učitelj naj bo v vlogi pozitivno in optimistično naravnanega konstruktivnega kritika, ki dijake spodbuja, da svoje ideje testirajo pri strankah. Namesto napak pri dijaških projektih iščemo priložnosti za izboljšave, testiranje, raziskovanje. Učitelj naj ne glorificira podjetništva kot superiorno karierno izbiro, tudi ne kulture zagonskih podjetij (ang. start-up culture ). Bolj pomembno je dijakom pokazati, da lahko pristope, ki veljajo v podjetništvu, koristno uporabijo v svojem življenju in karieri. Pri izboru gostov, mentorjev in obiskov v podjetjih priporočamo pazljivost, saj podjetniki pogosto nimajo pedagoškega čuta in lahko njihovi nastopi delujejo tudi zaviralno. To je še posebej očitno v primerih, ko se podjetnik izrazito hvali, zaradi česar lahko dijaki dobijo občutek, da je podjetnik »nekaj posebnega« in da oni tega ne bodo mogli doseči.

Didaktična priporočila: Učitelj dijake spodbudi, da poiščejo primere različnih podjetij iz svojega okolja in jih primerjajo, poiščejo na spletu intervjuje s podjetniki in raziščejo njihov način razmišljanja, ali pa z njimi neposredno opravijo intervju in ugotovitve predstavijo pri pouku. Ravno tako dijake spodbudi, da se obkrožijo s podjetniškimi vsebinami, tako da se prijavijo na podcaste, profile na socialnih omrežjih in kanale s pretočnimi vsebinami ter se seznanijo z drugimi mediji s tovrstno tematiko. Pomembno je, da začne učitelj dijaka že na samem začetku usmerjati v razmišljanje o pomenu etičnega in trajnostnega ravnanja . Poudariti je treba, da gre pri podjetništvu za ustvarjanje nove vrednosti, vendar ne na račun škode za druge ljudi ali okolje. S študijami primerov etičnega in neetičnega ravnanja podjetnikov in spodbujanjem debate med dijaki lahko učitelj krepi zavedanje o dilemah na teh področjih. Dijak mora spoznati, da je etično in trajnostno ravnanje prava pot ne samo z moralnega, ampak tudi z ekonomskega vidika in lahko predstavlja konkurenčno prednost za podjetje.

Didaktična priporočila: Učitelj naj dijake usmeri v spremljanje aktualnih dogajanj s področja gospodarstva in podjetništva, ter jih spodbudi k sprotnemu rednemu beleženju lastnih idej, ki bi lahko predstavljale poslovne priložnosti. Prav tako dijakom pomaga oblikovati lastne dolgoročne in kratkoročne cilje, ki si jih tekom leta zapisujejo v ločeno beležko, zvezek ali v digitalni obliki. Pri obravnavi podjetništva kot potencialne kariere naj učitelj dijake spodbuja k širšemu razmišljanju o možnih kariernih poteh. Pri tem na dijaki prepoznavajo lastne interese, lastnosti, močna in šibka področja ter v skladu z njimi načrtujejo kratkoročne in dolgoročne cilje (vezane na duševno, telesno, socialno in učno področje), kar je povezano s ključnim skupnim ciljem Zdravje in dobrobit .

Didaktična priporočila: Učitelj naj pripravi primere avtentičnih situacij, v okviru katerih dijaki skozi igro vlog razvijajo različne veščine (npr. o pogajanjih, prodaji, komunikaciji, delegiranju dela, vodenju sestankov, razreševanju konfliktov itd.) ter simulirajo različne poslovne situacije (npr. glede mreženja, poslovnega bontona, predstavitve itd.). Učitelj naj spodbuja, da se dijaki izražajo z ustrezno terminologijo predmeta in skrbijo za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika. Na področju poslovnega bontona je vprašanje vedenja pri uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij še posebej aktualno. Pri uporabi digitalnih tehnologij in omrežij naj učitelj dijake spodbuja, da prilagajajo svoje vedenje pričakovanjem in pravilom, ki veljajo v določenem okolju. Dijaki naj po usmeritvah učitelja skozi debato sami odkrijejo ta pravila.

Didaktična priporočila: Dijaki naj pišejo “podjetniški dnevnik”, v katerega beležijo potencialne poslovne priložnosti, ki jih opazijo v vsakdanjem življenju (tudi zunaj učilnic).

Didaktična priporočila: Učitelj z dijaki preizkusi izvedbo različnih tehnik za zbiranje in razvoj idej (npr.: viharjenje možganov, metoda 635, metoda 6 klobukov, model dvojnega diamanta, oblikovalsko razmišljanje, zemljevid empatije, SCAMPER, vitko podjetništvo, hitro prototipiranje, strategija modrega oceana, ipd.). Dijaki nato strukturirano ovrednotijo izbrane ideje po vnaprej opredeljenih kriterijih (izvedljivost, inovativnost, privlačnost kupcem, konkurenca, itd.). V zadnji fazi izdelajo enostaven primer prototipa za izbrano rešitev oz. izdelek. Predstavitev rešitve je priložnost za razvijanje digitalne kompetentnosti . Učitelj naj na praktičnih primerih predstavi različne možnosti in orodja za ustvarjanje in urejanje digitalnih vsebin v različnih formatih, ki jih lahko dijaki uporabijo pri svojem delu.

Didaktična priporočila: Učitelj dijakom pokaže, kako preveriti ekonomiko podjetniške ideje. Dijake spodbudi, da zberejo podatke primerljivih izdelkov ali storitev in analizirajo vzroke za razlike v ponudbi in ceni le-teh. Dijaki tudi samostojno pridobijo informacije o postopku ustanovitve podjetja, ki jih učitelj po potrebi dopolni. Nato simulirajo posamezne korake in pripravijo ustrezne podatke in dokumente. Glede na možnosti lahko dijaki tudi obiščejo eno izmed SPOT točk, ali pa se dogovorijo z njimi za telefonski klic ali videokonferenco. Dijaki prav tako izračunajo točko preloma na enostavnem primeru. Pri preverjanju ekonomike rešitve je smiselno uporabiti orodja za delo s preglednicami. Učitelj naj razvija digitalno kompetentnost s tem, da dijake spodbudi, da bodo prepoznal svoje potrebe, izbrali ter uporabil ustrezna digitalna orodja in jih prilagodil lastnim potrebam. Pri tem je možna medpredmetna povezava s predmetom informatika .