Letna priprava za slovenščino – 5. razred osnovne šole

Učni cilji

• Razvija zavest o slovenskem jeziku in jezikih v družbi nasploh.
• Spoznava v učnem načrtu določena obvezna in druga književna besedila po izbiri učitelja in učencev (npr. besedila lokalnih avtorjev, besedila, povezana z aktualnimi dogodki);
• Razvija recepcijsko zmožnost, tj. zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil;
• Spoznava značilnosti pripovedništva, pesništva in dramatike;
• Ločuje avtorska besedila od besedil slovenske slovstvene folklore in predstavlja razlike med njimi;
• Ločuje književna/umetnostna besedila od neumetnostnih in predstavlja razlike med njimi.

Standardi znanja

• Ima razvito zavest o slovenskem jeziku v družbi, kar dokaže tako, da:
• S primeri iz svoje okolice praktično predstavi vlogo jezika v družbenem življenju človeka (4.
• R.);
• Prepozna pripovedništvo, pesništvo in dramatiko in s primeri iz besedila ponazori značilnosti književnih zvrsti;
• Loči besedilo slovenske slovstvene folklore od avtorskega in utemelji razliko med njima;
• Loči književna/umetnostna besedila od neumetnostnih in predstavi razlike med njimi;
• Prepozna pripovedništvo pesništvo in dramatikominimalni standard

Didaktično priporočilo

• Pouk književnosti temelji na komunikacijskem modelu, katerega glavni cilj je ohranjanje in krepitev učenčevih interesov za branje in poslušanje književnih besedil ter razvijanje zmožnosti ustvarjalnega dialoga s književnim besedilom.

Učni cilji

• Praktično uzavešča značilnosti slovenskega jezikovnega prostora, vključno z jeziki, ki ga obkrožajo.
• Razvija zavest o slovenskem jeziku in jezikih v družbi nasploh.
• Spoznava jezikovne zvrsti in okoliščine za njihovo rabo.

Standardi znanja

• Izkaže razvito zavest o značilnostih slovenskega jezikovnega prostora tako, da:
• Izkaže razvito zavest o značilnostih slovenskega jezikovnega prostora tako, da: opiše razprostranjenost slovenščine v Republiki Sloveniji in zunaj njenih meja (5./6. r.);
• Izkaže razvito zavest o značilnostih slovenskega jezikovnega prostora tako, da: opiše razprostranjenost slovenščine v Republiki Slovenijiminimalni standard
• Na zemljevidu pokaže ali opiše, kje se govori slovenščina, kje pa poleg nje tudi madžarščina in italijanščina (5./6. r.);minimalni standard
• Poimenuje jezike sosednjih držav Republike Slovenije (5./6. r.);minimalni standard
• Ima razvito zavest o slovenskem jeziku v družbi, kar dokaže tako, da:
• S primeri iz svoje okolice praktično predstavi vlogo jezika v družbenem življenju človeka (4.
• R.);
• Našteje jezikovne zvrsti (knjižni jezik, pogovorni jezik, narečje), pojasni in presodi okoliščine rabe knjižnega in pogovornega jezika ter narečja v izbranem besedilu (5. r.);
• Našteje jezikovne zvrsti (knjižni jezik pogovorni jezik narečje)minimalni standard
• Se na podlagi okoliščin odloči, kdaj bo uporabljal knjižni jezik (5./6. r.). (3.3.1.2)minimalni standard

Didaktično priporočilo

• Učenec v okviru teme uzavešča značilnosti slovenskega jezikovnega prostora, razvija zavest o prvem jeziku v večjezični družbi, spoznava jezikovne zvrsti in okoliščine za njihovo rabo. Razvija in krepi svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest.

Učni cilji

• Bere, doživlja pripovedna besedila, pri čemer intuitivno in zavestno vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje;
• Spoznava, opisuje, primerja, povzema značilnosti in kritično vrednoti posamezne književne prvine pripovednega besedila, natančneje v ljudski in avtorski, klasični in sodobni, slovenski in svetovni pravljici;
• Spoznava, opisuje, primerja, povzema značilnosti in kritično vrednoti posamezne književne prvine pripovednega besedila, v realistični in fantastični zgodbi;
• Spoznava, opisuje, primerja, povzema značilnosti in kritično vrednoti posamezne književne prvine pripovednega besedila, v realistični pripovedi (pustolovska pripoved, mladinska povest) in fantastični pripovedi;
• Razlikuje pripovedno besedilo od pesemskega in dramskega besedila, pri čemer uporablja terminologijo predmeta;
• Opazuje in primerja pripovedna besedila iste vrste ter pri tem predstavlja značilnosti dane vrste.
• Ločuje glavne in stranske književne osebe ter utemeljuje izbiro;
• Prepoznava in primerja motive za ravnanje književne osebe in utemeljuje svoje stališče o ravnanju književnih oseb;
• Neknjižne jezikovne prvine v besedilu povezuje z značajskimi in drugimi lastnostmi književnih oseb;
• Opazuje perspektivo glavne in vsaj še ene stranske književne osebe ter ju primerja.
• Zaznava značajske in druge lastnosti književne osebe, tudi tiste, ki so v nasprotju z njeno splošno značajsko oznako;izbirno
• Sprejema in razume dogajanje v književnem besedilu;
• Obnavlja ali povzema dogajanje (tvori »premico dogajanja«);
• Sklepa o dogajalnem toku (tudi na podlagi zunajbesedilnih podatkov);
• Zaznava, o čem govori književno besedilo, in določa osrednjo temo (npr. otroštvo, besedna igra – nonsens, družina, nenavadna stvarnost, tradicija in izročilo, prijateljstvo, odraščanje in vrstniki, stvarnost kot pustolovščina/skrivnost, ustvarjalnost);
• Našteva književna besedila na isto temo;
• Vodeno povzema sporočilo književnega besedila.
• Ločuje glavno in stransko dogajanje;izbirno
• Ločuje avtorja od pripovedovalca književnega besedila;
• Prepoznava pripovedovalca iz neposrednih/posrednih besedilnih signalov.
• Dvakrat letno samostojno govorno nastopa;
• Recitira/deklamira pesem in predstavlja svoje razumevanje v šoli še neobravnavanega pesemskega besedila;
• Predstavlja dogovorjeno/izbrano pripovedno besedilo (pravljica, fantastična, realistična pripoved), pri čemer upošteva jezikovno pravilnost, uporablja nebesedne prvine govorjenja;
• Predstavlja svoje (po)ustvarjalno besedilo;
• V igri vlog improvizira dramske fragmente (dialoge);
• Predstavlja v šoli delno obravnavano ali izbrano dramsko besedilo, izraža svoje mnenje in vrednoti prebrano;
• V razrednem gledališču uprizori odlomek/dramsko delo;
• V razrednem gledališču uprizori lastno dramatizacijo proze/odrsko postavitev mladinske gledališke igre.izbirno
• Razločno in doživeto glasno bere, recitira, deklamira pesemska besedila/pesmi; upošteva hitrost, register, intonacijo, barvo, členitev besedila s premori;
• Razločno in interpretativno glasno bere pripovedna besedila in upošteva zvočne prvine govora;
• Po vlogah glasno bere dramska besedila, razčlenjena na več prizorov.
• Letno piše najmanj 3 (po)ustvarjalna besedila, pri tem uživa v ustvarjalnosti, se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih, in sicer v obsegu od 150 do 200 besed (4. r. in 5. r.) od 200 do 250 besed (6. r.);
• Piše pravljico (z značilnostmi slovenske ljudske pravljice, kombinacije dveh pravljic ali narobe pravljico);
• Piše realistične, fantastične in nesmiselne zgodbe; pustolovska besedila;
• Piše pripovedi iz vsakdanjega življenja, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in je dogajanje povezano v trden vzročno-posledični sistem;
• Piše predzgodbo, nov zaključek, manjkajoče poglavje, nadaljevanje;
• Piše zgodbe, v katerih se glavne osebe – otroci zapletajo v nevsakdanje dogodivščine ter rešujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali (6. r.);
• Piše zgodbo s perspektive druge književne osebe (6. r.);
• Piše obnovo (dela) književnega besedila;
• Piše (nove) dramske prizore, dramatizira krajšo prozo;
• Piše nove pesemske slike (pesmi, pesem lepljenko), pri čemer lahko uporablja digitalna orodja;
• Preoblikuje pesniško besedilo v pripovedno (dramsko) ali neumetnostno besedilo;
• Raziskuje in zapisuje lokalne resnične zgodbe iz preteklosti ali pravljice in se kritično odziva na različice istega besedila.

Standardi znanja

• Utemelji, zakaj književno besedilo uvrščamo k pripovedništvu;
• Prepozna vrsto pripovednega besedila in predstavi značilnosti (ljudske, avtorske, klasične, sodobne, slovenske in svetovne) pravljice, realistične in fantastične zgodbe in realistične ( pustolovska pripoved , mladinska povest) ter fantastične pripovedi;
• V besedilu, ki obsega najmanj 100 besed, predstavi, primerja in ovrednoti pripovedna besedila, književne prvine in značilnosti.
• Prepozna vrsto predstavi značilnosti (ljudske avtorske klasične sodobne slovenske in svetovne) pravljice realistične in fantastične zgodbe realistične pustolovska pripovedminimalni standard
• V besedilu ki obsega najmanj 100 besed predstavi primerja in pripovedna besedila književne prvineminimalni standard
• Loči glavno književno osebo od stranske ter utemelji, zakaj je oseba glavna oz. stranska;
• Ubesedi svojo predstavo književne osebe, tako da navede njene značajske in druge lastnosti ter utemelji in presodi motive za njeno ravnanje;
• Tvori zaokroženo besedilo o književni osebi, ki vsebuje najmanj 70 besed.
• Loči glavno književno osebo od stranskeminimalni standard
• Ubesedi svojo predstavo književne osebe tako da navede njene značajske in druge lastnostiminimalni standard
• Obnovi dogajanje v besedilu ali povzame dogodke, pri čemer predstavi dogajalni tok ter glavno in stransko dogajanje;
• Opredeli temo književnega besedila ter navede in na kratko predstavi književna besedila na isto temo;
• Tvori zaokroženo besedilo o dogajanju, temi in sporočilu, ki vsebuje najmanj 70 besed.
• Obnovi dogajanje v besedilu ali povzame dogodke pri čemer predstavi dogajalni tokminimalni standard
• Opredeli temo književnega besedilaminimalni standard
• Prepozna sporočilo književnega besedila ;minimalni standard
• Loči avtorja književnega besedila od pripovedovalca;
• Pove, kdo je napisal književno besedilo in kdo ga pripoveduje.
• Pove kdo je napisal književno besedilominimalni standard
• Doživeto recitira/deklamira izbrano pesem ;
• Predstavi svoje razumevanje obravnavanega književnega besedila ter ga ovrednoti (npr.
• Predstavi celo besedilo, avtorja in njegovo delo) ;
• Z govornim nastopom predstavi svoje (po)ustvarjalno besedilo;
• Individualno ali skupinsko pripravi dramsko uprizoritev dramskega/pripovednega besedila;
• Samostojno govorno nastopi (3–5 min.);minimalni standard
• Recitira/deklamira izbrano pesemminimalni standard
• Predstavi svoje razumevanje obravnavanega književnega besedilaminimalni standard
• Z govornim nastopom predstavi neobravnavano književno besedilo (npr. primerja pravljici, predstavi prozno besedilo, uprizori odlomek iz dramskega besedila);minimalni standard
• Improvizira dramski fragment.minimalni standard
• S posebno govorico ponazori razpoloženje književne osebe in dogajanje v pripovednem besedilu;
• S posebno govorico ponazori razpoloženje književne osebe in dogajanje v dramskem besedilu.
• S posebno govorico ponazori razpoloženje pesmi;minimalni standard
• Po pripravi interpretativno prebere pripovedno besedilo;minimalni standard
• Po pripravi interpretativno prebere dramsko besedilo;minimalni standard
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico /nadaljevanje pravljice/predzgodbo/narobe pravljico/kombinacijo dveh pravljic, pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljice,
• C) realistično pripoved, č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbo (5. r., 6. r.) ,
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljiceminimalni standard
• B) fantastično pripoved,minimalni standard
• C) realistično pripoved č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbominimalni standard

Didaktično priporočilo

• Osrednja metoda pouka književnosti je šolska interpretacija književnega besedila.
• Razmerje med književnimi zvrstmi (glede na število učnih ur letno) naj bo: 50 % pripovedništvo, 30 % pesništvo in 20 % dramatika.

Učni cilji

• S pomočjo primerov dejavno in problemsko spoznava možnost obravnave jezika na različnih ravneh (glas, beseda, stavek, besedilo) in tem začenja povezovati svoje poznavanje jezikovnega sistema in njegove vloge v logično zaokroženo celoto. (1.1.3.2)
• Dejavno in problemsko spoznava jezikovne pojave s področja glasoslovja. S tem razvija glasoslovno, pravopisno, pravorečno in metajezikovno zmožnost.

Standardi znanja

• Svoje znanje dokaže tako, da:
• Svoje znanje dokaže tako, da: izbrani jezikovni pojav umesti v ustrezno jezikovno ravnino, ki jo poimenuje kot glas, beseda, stavek, besedilo, ali ugotovi, da v te ravnine ne spada.
• Dokaže znanje glasoslovja tako, da:
• Prepozna, našteje in uporabi slovenske knjižne samoglasnike (i, ozki e, široki e, polglasnik, a, široki o, ozki o, u) ter jih v besedah pravilno izgovarja, prepozna in zapiše (5./6. r.);
• V naglašeni besedi prepozna naglašeni samoglasnik in ga označi (5./6. r.);
• Prepozna možnost prikaza izgovora glasu s skico oblikovanja glasu v govorilih (5. r.).
• Dokaže znanje glasoslovja tako, da: pravopisno ustrezno zapiše glasove (4./5./6. r.) in najdene napake odpravi (6. r.);minimalni standard
• Prepozna našteje in uporabi slovenske knjižne samoglasnike zapišeminimalni standard

Didaktično priporočilo

• Učenec dejavno spoznava pravopis in pravorečje slovenskega knjižnega jezika. S tem krepi svoje zavedanje o zakonitostih zapisanega, branega ali govorjenega besedila, samozavest ob sprejemanju, razumevanju, doživljanju, vrednotenju in tvorjenju besedil v slovenskem knjižnem jeziku za najrazličnejše življenjske potrebe.
• Učenec pravopisno in pravorečno zmožnost usvaja tako, da je težišče na postopnem, sistematičnem in osmišljenem spoznavanju, usvajanju in utrjevanju temeljnih pravopisnih pravil v rabi (to pomeni predvsem praktično), na čim samostojnejši uporabi pravopisnih priročnikov v knjižni in spletni obliki ter prepoznavanju in odpravljanju pravopisnih napak v svojih besedilih in v besedilih drugih.
• Učenec znanje s področja pravopisa in pravorečja povezuje z vsemi (tudi književnimi) temami v učnem načrtu in z vsebinami učnih načrtov drugih predmetov.
• (1.1.1.1) (1.1.5.1)
• Znanje, pridobljeno z izpolnjevanjem ciljev in standardov te teme, ne sme biti samo sebi namen, ampak mora biti tesno povezano s sprejemanjem in tvorjenjem besedil. Tema se povezuje tudi s poukom tujih jezikov.

Učni cilji

• Bere, doživlja pesemska besedila, pri čemer intuitivno in zavestno vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje;
• Spoznava, opisuje, primerja, povzema književne prvine pesemskega besedila;
• Razlikuje pesemsko besedilo od pripovednega in dramskega besedila;
• Zaznava ritem pesmi, doživlja razliko med hitrim in počasnim ritmom in opazuje osebni čustveni odziv pri menjavi ritma ter ga povezuje z besedilno stvarnostjo (spremembe razpoloženja);
• Doživlja zvočnost pesmi in jo povezuje s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost;
• Doživlja, zaznava in razume posebnosti pesemskega jezika (rima, obrnjen besedni red, zvočno slikanje/onomatopoija, ponavljanje posameznih glasov, besed ali besednih zvez, sopomenka, pomanjševalnica, nenavadna beseda in besedna zveza, čustveno obarvana beseda, besedotvorna inovacija), povezuje jih s sporočilnostjo besedil in ugotavlja, kako te prvine učinkujejo na bralca na doživljajski, pomenski in estetski ravni;
• Opazuje pomenska razmerja med rimanimi besedami;
• Razvija asociativno zmožnost, išče tematsko (osrednjo) besedo v pesmi ter niza svoje asociacije;
• Prepoznava temo pesmi;
• Opazuje in analizira zgradbo pesmi (verz, kitica, dvovrstičnica, trivrstičnica in štirivrstičnica);
• V pesmi prepoznava pesniška sredstva (pomanjševalnica, preprosta primera, obrnjen besedni red, ponavljanje, zvočno slikanje/onomatopoija, okrasni pridevek, poosebitev); poimenuje jih z ustreznimi termini in pojasnjuje njihov (estetski) učinek na bralca oz. na besedilo;
• Povzema sporočilo pesmi;
• Opazuje in primerja pesemska besedila ter pri tem predstavlja njihove značilnosti, pri čemer sodeluje z različnimi posamezniki in skupinami.
• Kritično vrednoti posamezne književne prvine pesemskega besedila;izbirno
• V likovni pesmi zaznava njeno podobo ter prepoznava povezavo med likovno podobo in temo pesmi;izbirno
• Prepoznava, spoznava in uporablja literarnoteoretične termine (5. r.);
• Ločuje in razume značilnosti književnih zvrsti (pripovedništvo, pesništvo, dramatika) (5. r.);
• Prepoznava glavno književno osebo in stransko književno osebo (5. r.);
• Ločuje in prepoznava književni prostor, književni čas, dramsko besedilo (5. r.);
• Prepoznava in razlikuje med besedilom slovstvene folklore in avtorskim besedilom (4. r.);
• Prepoznava avtorja (4. r.);
• Prepoznava, poimenuje ljudsko pravljico (4. r.), slovensko pravljico (4. r.), avtorsko pravljico (5. r.), klasično pravljico (5. r.), svetovno pravljico (6. r.), sodobno pravljico (6. r.);
• Razlikuje med recitacijo in deklamacijo (4. r.);
• Razlikuje med gledališčem in gledališko predstavo (4. r.), spoznava in razume glavno besedilo oz. govor oseb, stransko besedilo oz. didaskalije, dejanje/prizor, sceno, kostum, režiserja (6. r.);
• Prepoznava, poimenuje značilnosti fantastične pripovedi in realistične pripovedi (6. r.);
• Prepoznava verz (5. r.), kitico (dvovrstičnica, trivrstičnica, štirivrstičnica) (5. r.) in ritem (5. r.), pomanjševalnice (5. r.), primero (6. r.), okrasni pridevek (6. r.), poosebitev (6. r.), ponavljanja (6. r.).
• Utemeljuje književni prostor, književni čas, dramsko besedilo (5. r.);izbirno
• Razlaga, predstavlja ljudsko pravljico (4. r.), slovensko pravljico (4. r.), avtorsko pravljico (5. r.), klasično pravljico (5. r.), svetovno pravljico (6. r.), sodobno pravljico (6. r.);izbirno
• Razlaga, predstavlja značilnosti fantastične pripovedi in realistične pripovedi (6. r.);izbirno
• Spoznava, razume in predstavlja besedila in značilnosti slovstvene folklore (ljudska pesem in pripovedna besedila);
• Spoznava, razume in predstavlja avtorjevo življenje, povezano s pisanjem (čas, kraj, šolanje, ustvarjanje);
• Spoznava in razume avtorjevo književno delo in zvrsti, v katerih je avtor ustvarjal;
• Pri delu z besedili vrednoti avtorjevo delo, o njem razmišlja in spoznava kulturo in umetnost;
• Primerja in vrednoti različna dela mladinske književnosti med seboj in predstavi tisto, ki mu je najbližji/ga ima najraje;
• Pri delu z besedili avtorjevo delo aktualizira.izbirno
• Razločno in doživeto glasno bere, recitira, deklamira pesemska besedila/pesmi; upošteva hitrost, register, intonacijo, barvo, členitev besedila s premori;
• Razločno in interpretativno glasno bere pripovedna besedila in upošteva zvočne prvine govora;
• Po vlogah glasno bere dramska besedila, razčlenjena na več prizorov.
• Dvakrat letno samostojno govorno nastopa;
• Recitira/deklamira pesem in predstavlja svoje razumevanje v šoli še neobravnavanega pesemskega besedila;
• Predstavlja dogovorjeno/izbrano pripovedno besedilo (pravljica, fantastična, realistična pripoved), pri čemer upošteva jezikovno pravilnost, uporablja nebesedne prvine govorjenja;
• Predstavlja svoje (po)ustvarjalno besedilo;
• V igri vlog improvizira dramske fragmente (dialoge);
• Predstavlja v šoli delno obravnavano ali izbrano dramsko besedilo, izraža svoje mnenje in vrednoti prebrano;
• V razrednem gledališču uprizori odlomek/dramsko delo;
• V razrednem gledališču uprizori lastno dramatizacijo proze/odrsko postavitev mladinske gledališke igre.izbirno
• Letno piše najmanj 3 (po)ustvarjalna besedila, pri tem uživa v ustvarjalnosti, se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih, in sicer v obsegu od 150 do 200 besed (4. r. in 5. r.) od 200 do 250 besed (6. r.);
• Piše pravljico (z značilnostmi slovenske ljudske pravljice, kombinacije dveh pravljic ali narobe pravljico);
• Piše realistične, fantastične in nesmiselne zgodbe; pustolovska besedila;
• Piše pripovedi iz vsakdanjega življenja, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in je dogajanje povezano v trden vzročno-posledični sistem;
• Piše predzgodbo, nov zaključek, manjkajoče poglavje, nadaljevanje;
• Piše zgodbe, v katerih se glavne osebe – otroci zapletajo v nevsakdanje dogodivščine ter rešujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali (6. r.);
• Piše zgodbo s perspektive druge književne osebe (6. r.);
• Piše obnovo (dela) književnega besedila;
• Piše (nove) dramske prizore, dramatizira krajšo prozo;
• Piše nove pesemske slike (pesmi, pesem lepljenko), pri čemer lahko uporablja digitalna orodja;
• Preoblikuje pesniško besedilo v pripovedno (dramsko) ali neumetnostno besedilo;
• Raziskuje in zapisuje lokalne resnične zgodbe iz preteklosti ali pravljice in se kritično odziva na različice istega besedila.

Standardi znanja

• Utemelji, zakaj književno besedilo uvrščamo k pesništvu;
• Prepozna in poimenuje vrste kitic (dvovrstičnica, trivrstičnica, štirivrstičnica);
• V pesmi poišče pesniška sredstva ( obrnjen besedni red, ponavljanje, okrasni pridevek , poosebitev ), jih poimenuje in pojasni njihov učinek na bralca oz. na besedilo;
• Predstavi, primerja in ovrednoti pesemska besedila (tema, sporočilo , verz, kitica, ritem, rima, pesniška sredstva) v besedilu, ki obsega najmanj 100 besed.
• Predstavi zgradbo pesmi (število in dolžino verzov ter kitic);minimalni standard
• Prepozna vrste kiticminimalni standard
• Poišče, doda/ustvari rimane besede ali verze, ki se rimajo;minimalni standard
• Poišče pesniška sredstva obrnjen besedni red ponavljanje okrasni pridevek poosebitev poimenujeminimalni standard
• Tvori asociacije ob besedi, sopomenke oz. sopomenske nize, nenavadne besedne zveze;minimalni standard
• Tvori pomanjševalnice, primere, besedne zveze z okrasnim pridevkom;minimalni standard
• Predstavi pesemska besedila (tema verz kitica ritem rima pesniška sredstva) v besedilu ki obsega najmanj 100 besedminimalni standard
• Avtorska pravljica (5. r.), klasična pravljica (5. r.), glavna književna oseba (5. r.), stranska književna oseba (5. r.), književni prostor (5. r.) , književni čas (5. r.) , dramsko besedilo (5. r.);minimalni standard
• Književne zvrsti (pripovedništvo, pesništvo, dramatika) (5. r.) , verz (5. r.) , kitica (dvovrstičnica, trivrstičnica, štirivrstičnica) (5. r.), ritem (5. r.), pomanjševalnice (5. r.);minimalni standard
• Pozna besedila in značilnosti slovstvene folklore;
• Pozna in predstavi slovensko ljudsko pesem in njene značilnosti;
• Predstavi posamezno besedilo – zvrst in vrsto , v kateri je pisal obvezni ali izbirni avtor;
• Pozna in predstavi slovensko ljudsko pesemminimalni standard
• Predstavi posamezno besedilo zvrst in vrsto obvezniminimalni standard
• Primerja posamezna književna besedila in tvori besedilo v obsegu najmanj 150 besed (4. r.minimalni standard
• S posebno govorico ponazori razpoloženje književne osebe in dogajanje v pripovednem besedilu;
• S posebno govorico ponazori razpoloženje književne osebe in dogajanje v dramskem besedilu.
• S posebno govorico ponazori razpoloženje pesmi;minimalni standard
• Po pripravi interpretativno prebere pripovedno besedilo;minimalni standard
• Po pripravi interpretativno prebere dramsko besedilo;minimalni standard
• Doživeto recitira/deklamira izbrano pesem ;
• Predstavi svoje razumevanje obravnavanega književnega besedila ter ga ovrednoti (npr.
• Predstavi celo besedilo, avtorja in njegovo delo) ;
• Z govornim nastopom predstavi svoje (po)ustvarjalno besedilo;
• Individualno ali skupinsko pripravi dramsko uprizoritev dramskega/pripovednega besedila;
• Samostojno govorno nastopi (3–5 min.);minimalni standard
• Recitira/deklamira izbrano pesemminimalni standard
• Predstavi svoje razumevanje obravnavanega književnega besedilaminimalni standard
• Z govornim nastopom predstavi neobravnavano književno besedilo (npr. primerja pravljici, predstavi prozno besedilo, uprizori odlomek iz dramskega besedila);minimalni standard
• Improvizira dramski fragment.minimalni standard
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico /nadaljevanje pravljice/predzgodbo/narobe pravljico/kombinacijo dveh pravljic, pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljice,
• C) realistično pripoved, č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbo (5. r., 6. r.) ,
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljiceminimalni standard
• B) fantastično pripoved,minimalni standard
• C) realistično pripoved č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbominimalni standard

Didaktično priporočilo

• Razmerje med književnimi zvrstmi (glede na število učnih ur letno) naj bo: 50 % pripovedništvo, 30 % pesništvo in 20 % dramatika.
• Učenec z interpretativnim branjem razvija tehniko branja, izraža čustven odnos do književnega besedila ter razumevanje književnega besedila.

Učni cilji

• Dejavno in problemsko spoznava besedoslovje slovenskega jezika. S tem razvija poimenovalno (besedoslovno) in metajezikovno zmožnost, spoznava in redno uporablja jezikovne portale, spoznava jezikovne priročnike.
• Spoznava besedotvorje slovenskega jezika. S tem razvija besedotvorno, metajezikovno, pravopisno in glasoslovno zmožnost.
• Spoznava možnosti jezikovnih orodij s področja sinteze in razpoznave govora (5. r.);
• Spoznava in redno uporablja aktualne jezikovne priročnike v digitalnem okolju (4./5./6. r.).

Standardi znanja

• Dokaže znanje besedoslovja tako, da:
• Dokaže znanje besedoslovja tako, da: k danim besedam doda njihove knjižne protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke , besede iz iste besedne družine in jih poimenuje (4./5./6. r.);
• V svojih besedilih uporabi protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke in besede iz iste besedne družine (4./5./6. r.);
• V svojih besedilih in v besedilih drugih prepozna poimenovalne napake in neustreznosti ter jih odpravi (4./5./6. r.);
• Najde znanju primeren preprost podatek o besedi v danem spletnem in/ali knjižnem slovarskem ali drugem jezikovnem priročniku (slovnica, [enojezični razlagalni] slovar, šolski jezikovni portal [pomen, zgodovina, narečna raba in izvor, razumevanje frazemov]) in razloži, zakaj se tak podatek razlikuje od podatka, ki ga dobi zgolj z iskanjem po spletu (5./6.
• R.);
• Razume besede in besedne zveze s prenesenim pomenom ter pregovore (4./5./6. r).
• Dokaže znanje besedoslovja tako, da: k danim besedam doda njihove knjižne protipomenke sopomenke nadpomenke podpomenkeminimalni standard
• V svojih besedilih uporabi protipomenke sopomenke nadpomenke podpomenkeminimalni standard
• Najde znanju primeren preprost podatek o besedi v danem spletnem in/ali knjižnem slovarskem ali drugem jezikovnem priročnikuminimalni standard
• Razloži dane besede in/ali besedne zveze iz besedila ali s pomočjo priročnika (4./5./6. r.);minimalni standard
• Dokaže znanje besedotvorja tako, da:
• V svojih besedilih in v besedilih drugih prepozna napake in neustreznosti pri tvorbi besed ter jih odpravi (5./6. r.).
• Dokaže znanje besedotvorja tako, da: prepozna koren, ki združuje besedno družino (5./6. r.);minimalni standard
• Samostojno tvori (brez poimenovanj) izpeljanke na podlagi netvorjenk v okviru besedne družine (5./6. r.);minimalni standard
• Dokaže znanje s področja jezikovnih tehnologij in jezikovnih priročnikov tako, da jih kritično uporabi pri samostojnem delu doma in v šoli.minimalni standard

Didaktično priporočilo

• Učenec naj ima ob tej temi možnost samostojnega dela, ki naj temelji na kritičnem razmišljanju, snov pa naj se obravnava tudi v obliki medpredmetnega povezovanja in kratkih pojasnil/izzivov ob obravnavi drugih tem.

Učni cilji

• Dejavno spoznava oblikoslovje slovenskega jezika. S tem razvija oblikoslovno, metajezikovno, besedoslovno, pravopisno in glasoslovno zmožnost ter zmožnost tvorjenja in razumevanja besedila.

Standardi znanja

• Dokaže svoje znanje oblikoslovja tako, da:
• V besedilu prepozna samostalnik, ga poimenuje, uporabi v novem besedilu in v novih skladenjskih okoliščinah ; mu določi spol (5. r.), sklon (6. r.), število (5. r.); prepozna edninske in množinske samostalnike (5. r.); na podlagi tega je zmožen uporabiti samostalnike v ustreznem spolu, sklonu in številu (5./6. r.);
• V besedilu prepozna števnik (4./5. r.) , poimenuje glavni in vrstilni števnik, uporabi v novem besedilu in v novih skladenjskih okoliščinah (6. r.); ga pravilno zapisuje (4./5. r.); na podlagi tega je zmožen v besedilu uporabljati števnike v ustreznem sklonu in skladenjskem okolju (6.
• V besedilu prepozna glagol, ga poimenuje, uporabi v novem besedilu in v novih skladenjskih okoliščinah; mu določi osebo, število, čas; ga sprega ; ob njem uporablja nikalnico; poleg osebnih glagolskih oblik v besedilih pravilno uporabi tudi neosebne glagolske oblike: nedoločnik, namenilnik ; na podlagi tega je zmožen v besedilu pravilno uporabiti glagole v ustrezni osebi, številu, času ali v neosebni glagolski obliki (5./6. r.);
• Dokaže svoje znanje oblikoslovja tako, da: pravilno uporabi in razume besede različnih besednih vrst v različnih skladenjskih okoliščinah (4./5./6. r.);minimalni standard
• V besedilu prepozna samostalnik ga poimenuje uporabi v novem besedilu in v novih skladenjskih okoliščinah spol številominimalni standard
• V besedilu prepozna števnik poimenuje glavni in vrstilni števnik uporabi v novem besedilu in v novih skladenjskih okoliščinah ga pravilno zapisujeminimalni standard
• V besedilu prepozna glagol ga poimenuje uporabi v novem besedilu in v novih skladenjskih okoliščinah mu določi osebo število čas ga sprega nedoločnik namenilnikminimalni standard

Didaktično priporočilo

• Učenec dejavno spoznava pravopis in pravorečje slovenskega knjižnega jezika. S tem krepi svoje zavedanje o zakonitostih zapisanega, branega ali govorjenega besedila, samozavest ob sprejemanju, razumevanju, doživljanju, vrednotenju in tvorjenju besedil v slovenskem knjižnem jeziku za najrazličnejše življenjske potrebe.
• Učenec pravopisno in pravorečno zmožnost usvaja tako, da je težišče na postopnem, sistematičnem in osmišljenem spoznavanju, usvajanju in utrjevanju temeljnih pravopisnih pravil v rabi (to pomeni predvsem praktično), na čim samostojnejši uporabi pravopisnih priročnikov v knjižni in spletni obliki ter prepoznavanju in odpravljanju pravopisnih napak v svojih besedilih in v besedilih drugih.
• Učenec znanje s področja pravopisa in pravorečja povezuje z vsemi (tudi književnimi) temami v učnem načrtu in z vsebinami učnih načrtov drugih predmetov.
• (1.1.1.1) (1.1.5.1)
• Znanje, pridobljeno z izpolnjevanjem ciljev in standardov te teme, ne sme biti samo sebi namen, ampak mora biti tesno povezano s sprejemanjem in tvorjenjem besedil. Tema se povezuje tudi s poukom tujih jezikov.

Učni cilji

• Ločuje glavne in stranske književne osebe ter utemeljuje izbiro;
• Prepoznava in primerja motive za ravnanje književne osebe in utemeljuje svoje stališče o ravnanju književnih oseb;
• Neknjižne jezikovne prvine v besedilu povezuje z značajskimi in drugimi lastnostmi književnih oseb;
• Opazuje perspektivo glavne in vsaj še ene stranske književne osebe ter ju primerja.
• Zaznava značajske in druge lastnosti književne osebe, tudi tiste, ki so v nasprotju z njeno splošno značajsko oznako;izbirno
• V književnem besedilu išče in povezuje podatke o književnem prostoru in času;
• Ubeseduje svojo domišljijsko predstavo književnega prostora in časa (po podatkih iz besedila, po subjektivnih izkušnjah, po znanju in predstavah, nastalih ob branju drugih književnih besedil);
• Sledi dogajanju na več književnih prostorih in časih hkrati.
• Sprejema in razume dogajanje v književnem besedilu;
• Obnavlja ali povzema dogajanje (tvori »premico dogajanja«);
• Sklepa o dogajalnem toku (tudi na podlagi zunajbesedilnih podatkov);
• Zaznava, o čem govori književno besedilo, in določa osrednjo temo (npr. otroštvo, besedna igra – nonsens, družina, nenavadna stvarnost, tradicija in izročilo, prijateljstvo, odraščanje in vrstniki, stvarnost kot pustolovščina/skrivnost, ustvarjalnost);
• Našteva književna besedila na isto temo;
• Vodeno povzema sporočilo književnega besedila.
• Ločuje glavno in stransko dogajanje;izbirno
• Ločuje avtorja od pripovedovalca književnega besedila;
• Prepoznava pripovedovalca iz neposrednih/posrednih besedilnih signalov.
• Spoznava, razume in predstavlja besedila in značilnosti slovstvene folklore (ljudska pesem in pripovedna besedila);
• Spoznava, razume in predstavlja avtorjevo življenje, povezano s pisanjem (čas, kraj, šolanje, ustvarjanje);
• Spoznava in razume avtorjevo književno delo in zvrsti, v katerih je avtor ustvarjal;
• Pri delu z besedili vrednoti avtorjevo delo, o njem razmišlja in spoznava kulturo in umetnost;
• Primerja in vrednoti različna dela mladinske književnosti med seboj in predstavi tisto, ki mu je najbližji/ga ima najraje;
• Pri delu z besedili avtorjevo delo aktualizira.izbirno
• Dvakrat letno samostojno govorno nastopa;
• Recitira/deklamira pesem in predstavlja svoje razumevanje v šoli še neobravnavanega pesemskega besedila;
• Predstavlja dogovorjeno/izbrano pripovedno besedilo (pravljica, fantastična, realistična pripoved), pri čemer upošteva jezikovno pravilnost, uporablja nebesedne prvine govorjenja;
• Predstavlja svoje (po)ustvarjalno besedilo;
• V igri vlog improvizira dramske fragmente (dialoge);
• Predstavlja v šoli delno obravnavano ali izbrano dramsko besedilo, izraža svoje mnenje in vrednoti prebrano;
• V razrednem gledališču uprizori odlomek/dramsko delo;
• V razrednem gledališču uprizori lastno dramatizacijo proze/odrsko postavitev mladinske gledališke igre.izbirno
• Letno piše najmanj 3 (po)ustvarjalna besedila, pri tem uživa v ustvarjalnosti, se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih, in sicer v obsegu od 150 do 200 besed (4. r. in 5. r.) od 200 do 250 besed (6. r.);
• Piše pravljico (z značilnostmi slovenske ljudske pravljice, kombinacije dveh pravljic ali narobe pravljico);
• Piše realistične, fantastične in nesmiselne zgodbe; pustolovska besedila;
• Piše pripovedi iz vsakdanjega življenja, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in je dogajanje povezano v trden vzročno-posledični sistem;
• Piše predzgodbo, nov zaključek, manjkajoče poglavje, nadaljevanje;
• Piše zgodbe, v katerih se glavne osebe – otroci zapletajo v nevsakdanje dogodivščine ter rešujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali (6. r.);
• Piše zgodbo s perspektive druge književne osebe (6. r.);
• Piše obnovo (dela) književnega besedila;
• Piše (nove) dramske prizore, dramatizira krajšo prozo;
• Piše nove pesemske slike (pesmi, pesem lepljenko), pri čemer lahko uporablja digitalna orodja;
• Preoblikuje pesniško besedilo v pripovedno (dramsko) ali neumetnostno besedilo;
• Raziskuje in zapisuje lokalne resnične zgodbe iz preteklosti ali pravljice in se kritično odziva na različice istega besedila.

Standardi znanja

• Loči glavno književno osebo od stranske ter utemelji, zakaj je oseba glavna oz. stranska;
• Ubesedi svojo predstavo književne osebe, tako da navede njene značajske in druge lastnosti ter utemelji in presodi motive za njeno ravnanje;
• Tvori zaokroženo besedilo o književni osebi, ki vsebuje najmanj 70 besed.
• Loči glavno književno osebo od stranskeminimalni standard
• Ubesedi svojo predstavo književne osebe tako da navede njene značajske in druge lastnostiminimalni standard
• Ubesedi svojo domišljijsko predstavo književnega prostora in časa;
• Loči realni in domišljijski književni prostor in čas;
• Tvori zaokroženo besedilo o književnem prostoru in času, ki vsebuje najmanj 70 besed.
• Obnovi dogajanje v besedilu ali povzame dogodke, pri čemer predstavi dogajalni tok ter glavno in stransko dogajanje;
• Opredeli temo književnega besedila ter navede in na kratko predstavi književna besedila na isto temo;
• Tvori zaokroženo besedilo o dogajanju, temi in sporočilu, ki vsebuje najmanj 70 besed.
• Obnovi dogajanje v besedilu ali povzame dogodke pri čemer predstavi dogajalni tokminimalni standard
• Opredeli temo književnega besedilaminimalni standard
• Prepozna sporočilo književnega besedila ;minimalni standard
• Loči avtorja književnega besedila od pripovedovalca;
• Pove, kdo je napisal književno besedilo in kdo ga pripoveduje.
• Pove kdo je napisal književno besedilominimalni standard
• Pozna besedila in značilnosti slovstvene folklore;
• Pozna in predstavi slovensko ljudsko pesem in njene značilnosti;
• Predstavi posamezno besedilo – zvrst in vrsto , v kateri je pisal obvezni ali izbirni avtor;
• Pozna in predstavi slovensko ljudsko pesemminimalni standard
• Predstavi posamezno besedilo zvrst in vrsto obvezniminimalni standard
• Primerja posamezna književna besedila in tvori besedilo v obsegu najmanj 150 besed (4. r.minimalni standard
• Doživeto recitira/deklamira izbrano pesem ;
• Predstavi svoje razumevanje obravnavanega književnega besedila ter ga ovrednoti (npr.
• Predstavi celo besedilo, avtorja in njegovo delo) ;
• Z govornim nastopom predstavi svoje (po)ustvarjalno besedilo;
• Individualno ali skupinsko pripravi dramsko uprizoritev dramskega/pripovednega besedila;
• Samostojno govorno nastopi (3–5 min.);minimalni standard
• Recitira/deklamira izbrano pesemminimalni standard
• Predstavi svoje razumevanje obravnavanega književnega besedilaminimalni standard
• Z govornim nastopom predstavi neobravnavano književno besedilo (npr. primerja pravljici, predstavi prozno besedilo, uprizori odlomek iz dramskega besedila);minimalni standard
• Improvizira dramski fragment.minimalni standard
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico /nadaljevanje pravljice/predzgodbo/narobe pravljico/kombinacijo dveh pravljic, pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljice,
• C) realistično pripoved, č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbo (5. r., 6. r.) ,
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljiceminimalni standard
• B) fantastično pripoved,minimalni standard
• C) realistično pripoved č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbominimalni standard

Didaktično priporočilo

• Učenec doživlja, prepoznava, razume in vrednoti posamezne prvine književnega besedila (književna oseba, književni prostor in čas, dogajanje, tema, sporočilo, avtor in pripovedovalec).

Učni cilji

• Dejavno in problemsko spoznava skladnjo slovenskega jezika. S tem razvija skladenjsko, metajezikovno, besedoslovno, besediloslovno, pravopisno in glasoslovno zmožnost, zlasti pa (kritično) sporazumevalno zmožnost ter zmožnost tvorjenja in razumevanja besedila.
• S pomočjo primerov dejavno in problemsko spoznava možnost obravnave jezika na različnih ravneh (glas, beseda, stavek, besedilo) in tem začenja povezovati svoje poznavanje jezikovnega sistema in njegove vloge v logično zaokroženo celoto. (1.1.3.2)

Standardi znanja

• Dokaže znanje s področja skladnje zlasti tako, da:
• R.);
• V zvezah povedi odpravi ponovitve (4./5./6. r.);
• V svojih besedilih in v besedilih drugih prepozna skladenjske napake in neustreznosti ter jih odpravi (4./5./6. r.);
• V govorjenih besedilih upošteva stavčni poudarek, stavčno intonacijo (4./5./6. r.);
• Tvori besedila z upoštevanjem ustreznega besednega reda (4./5./6. r.);
• Poveže poznavanje zgradbe povedi (en stavek, dva stavka itd.) s pravopisom in postavi vejico med stavkoma v povedi (5./6. r.).
• Dokaže znanje s področja skladnje zlasti tako, da: iz niza besed tvori pomensko in oblikovno ustrezne stavke in povedi (4./5./6. r.);minimalni standard
• Pomensko in oblikovno ustrezno dopolni nepopolne stavke in povedi (5./6. r.);minimalni standard
• Vpraša se po danih delih stavka ter tvori pomensko in oblikovno ustrezne vprašalne stavke in povedi (4./5./6. r.);minimalni standard
• V besedilu prepozna stavek in poved, ju poimenuje in uporabi v novem besedilu (5./6. r.);minimalni standard
• Določi število povedi v besedilu (in/ali odstavku) in pojasni svojo odločitev (4./5./6. r.);minimalni standard
• V besedilu prepozna trdilne in nikalne stavke in povedi ter utemelji svoje odločitve (4./5./6.minimalni standard
• Pretvori trdilne stavke ali povedi v nikalne in obratno ter tvori pomensko in oblikovno ustrezne nikalne stavke in povedi (5./6. r.);minimalni standard
• V besedilu prepozna povedi po vsebini [skladenjskem naklonu] (pripovedne povedi, vprašalne povedi, velelne povedi), jih poimenuje, tvori in uporabi v novem besedilu in v novih skladenjskih okoliščinah (4./5./6. r.);minimalni standard
• Določi število odstavkov v besedilu in predstavi njihovo vlogo (5. r.);minimalni standard
• Tvori skladenjsko pravilna besedila (5./6. r.);minimalni standard
• Svoje znanje dokaže tako, da:
• Svoje znanje dokaže tako, da: izbrani jezikovni pojav umesti v ustrezno jezikovno ravnino, ki jo poimenuje kot glas, beseda, stavek, besedilo, ali ugotovi, da v te ravnine ne spada.

Didaktično priporočilo

• Učenec dejavno spoznava pravopis in pravorečje slovenskega knjižnega jezika. S tem krepi svoje zavedanje o zakonitostih zapisanega, branega ali govorjenega besedila, samozavest ob sprejemanju, razumevanju, doživljanju, vrednotenju in tvorjenju besedil v slovenskem knjižnem jeziku za najrazličnejše življenjske potrebe.
• Učenec pravopisno in pravorečno zmožnost usvaja tako, da je težišče na postopnem, sistematičnem in osmišljenem spoznavanju, usvajanju in utrjevanju temeljnih pravopisnih pravil v rabi (to pomeni predvsem praktično), na čim samostojnejši uporabi pravopisnih priročnikov v knjižni in spletni obliki ter prepoznavanju in odpravljanju pravopisnih napak v svojih besedilih in v besedilih drugih.
• Učenec znanje s področja pravopisa in pravorečja povezuje z vsemi (tudi književnimi) temami v učnem načrtu in z vsebinami učnih načrtov drugih predmetov.
• (1.1.1.1) (1.1.5.1)
• Znanje, pridobljeno z izpolnjevanjem ciljev in standardov te teme, ne sme biti samo sebi namen, ampak mora biti tesno povezano s sprejemanjem in tvorjenjem besedil. Tema se povezuje tudi s poukom tujih jezikov.

Učni cilji

• Bere, doživlja dramska besedila, pri čemer intuitivno in zavestno vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje;
• Spoznava, opisuje, primerja, povzema značilnosti in kritično vrednoti posamezne književne prvine dramskega besedila;
• Razlikuje dramsko besedilo od pesemskega in pripovednega besedila;
• Ločuje govor dramskih oseb od odrskih navodil;
• Prepoznava zgradbo dramskega besedila (dejanje/prizor, glavno besedilo oz. govor oseb in stransko besedilo oz. didaskalije, druga odrska navodila) in jo opiše;
• Predstavlja in primerja dramska besedila, pri čemer uporablja terminologijo predmeta.
• Gleda/bere, doživlja predelave književnih besedil, pri čemer intuitivno in zavestno vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje;
• Spoznava, opisuje, primerja, povzema značilnosti in kritično vrednoti prvine predelav književnih besedil (gledališko predstavo/strip);
• Opazuje in spoznava prvine gledališke predstave (režiser, igralec, dejanje, prizor, scena, kostumi);
• Po ogledu gledališke predstave, branju stripa predstavlja svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje;
• Razvija kritični pogled na sodobne predelave književnih besedil.
• Spoznava, opisuje, primerja, povzema značilnosti in kritično vrednoti prvine predelav književnih besedil (animirani ali igrani film);izbirno
• Po ogledu animiranega ali igranega filma predstavlja svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje;izbirno
• Razločno in doživeto glasno bere, recitira, deklamira pesemska besedila/pesmi; upošteva hitrost, register, intonacijo, barvo, členitev besedila s premori;
• Razločno in interpretativno glasno bere pripovedna besedila in upošteva zvočne prvine govora;
• Po vlogah glasno bere dramska besedila, razčlenjena na več prizorov.
• Dvakrat letno samostojno govorno nastopa;
• Recitira/deklamira pesem in predstavlja svoje razumevanje v šoli še neobravnavanega pesemskega besedila;
• Predstavlja dogovorjeno/izbrano pripovedno besedilo (pravljica, fantastična, realistična pripoved), pri čemer upošteva jezikovno pravilnost, uporablja nebesedne prvine govorjenja;
• Predstavlja svoje (po)ustvarjalno besedilo;
• V igri vlog improvizira dramske fragmente (dialoge);
• Predstavlja v šoli delno obravnavano ali izbrano dramsko besedilo, izraža svoje mnenje in vrednoti prebrano;
• V razrednem gledališču uprizori odlomek/dramsko delo;
• V razrednem gledališču uprizori lastno dramatizacijo proze/odrsko postavitev mladinske gledališke igre.izbirno
• Letno piše najmanj 3 (po)ustvarjalna besedila, pri tem uživa v ustvarjalnosti, se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih, in sicer v obsegu od 150 do 200 besed (4. r. in 5. r.) od 200 do 250 besed (6. r.);
• Piše pravljico (z značilnostmi slovenske ljudske pravljice, kombinacije dveh pravljic ali narobe pravljico);
• Piše realistične, fantastične in nesmiselne zgodbe; pustolovska besedila;
• Piše pripovedi iz vsakdanjega življenja, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in je dogajanje povezano v trden vzročno-posledični sistem;
• Piše predzgodbo, nov zaključek, manjkajoče poglavje, nadaljevanje;
• Piše zgodbe, v katerih se glavne osebe – otroci zapletajo v nevsakdanje dogodivščine ter rešujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali (6. r.);
• Piše zgodbo s perspektive druge književne osebe (6. r.);
• Piše obnovo (dela) književnega besedila;
• Piše (nove) dramske prizore, dramatizira krajšo prozo;
• Piše nove pesemske slike (pesmi, pesem lepljenko), pri čemer lahko uporablja digitalna orodja;
• Preoblikuje pesniško besedilo v pripovedno (dramsko) ali neumetnostno besedilo;
• Raziskuje in zapisuje lokalne resnične zgodbe iz preteklosti ali pravljice in se kritično odziva na različice istega besedila.
• Prepoznava, spoznava in uporablja literarnoteoretične termine (5. r.);
• Ločuje in razume značilnosti književnih zvrsti (pripovedništvo, pesništvo, dramatika) (5. r.);
• Prepoznava glavno književno osebo in stransko književno osebo (5. r.);
• Ločuje in prepoznava književni prostor, književni čas, dramsko besedilo (5. r.);
• Prepoznava in razlikuje med besedilom slovstvene folklore in avtorskim besedilom (4. r.);
• Prepoznava avtorja (4. r.);
• Prepoznava, poimenuje ljudsko pravljico (4. r.), slovensko pravljico (4. r.), avtorsko pravljico (5. r.), klasično pravljico (5. r.), svetovno pravljico (6. r.), sodobno pravljico (6. r.);
• Razlikuje med recitacijo in deklamacijo (4. r.);
• Razlikuje med gledališčem in gledališko predstavo (4. r.), spoznava in razume glavno besedilo oz. govor oseb, stransko besedilo oz. didaskalije, dejanje/prizor, sceno, kostum, režiserja (6. r.);
• Prepoznava, poimenuje značilnosti fantastične pripovedi in realistične pripovedi (6. r.);
• Prepoznava verz (5. r.), kitico (dvovrstičnica, trivrstičnica, štirivrstičnica) (5. r.) in ritem (5. r.), pomanjševalnice (5. r.), primero (6. r.), okrasni pridevek (6. r.), poosebitev (6. r.), ponavljanja (6. r.).
• Utemeljuje književni prostor, književni čas, dramsko besedilo (5. r.);izbirno
• Razlaga, predstavlja ljudsko pravljico (4. r.), slovensko pravljico (4. r.), avtorsko pravljico (5. r.), klasično pravljico (5. r.), svetovno pravljico (6. r.), sodobno pravljico (6. r.);izbirno
• Razlaga, predstavlja značilnosti fantastične pripovedi in realistične pripovedi (6. r.);izbirno

Standardi znanja

• Prepozna dramsko besedilo in ga opiše ( dejanje, prizor, glavno besedilo oz. govor oseb , stransko besedilo oz. didaskalije, druga odrska navodila);
• Prepozna dramsko besedilo dejanje prizor glavno besedilo oz govor oseb stransko besedilo oz didaskalije druga odrska navodila)minimalni standard
• Predstavi, primerja in ovrednoti dramska besedila (književne prvine ) v besedilu, ki obsega najmanj 100 besed.minimalni standard
• Predstavi, primerja in ovrednoti predelave književnih besedil (književne prvine in vrstne značilnosti);
• Predstavi prvine gledališke predstave, pri čemer se izraža z ustrezno terminologijo predmeta ( režiser, igralec, dejanje, prizor , scena, kostumi);
• Letno predstavi eno predelavo književnega besedila ( gledališka predstava /film) .
• Predstavi primerja in predelave književnih besedil (književne prvineminimalni standard
• Režiser igralec dejanje prizorminimalni standard
• Letno predstavi eno predelavo književnega besedila gledališka predstavaminimalni standard
• S posebno govorico ponazori razpoloženje književne osebe in dogajanje v pripovednem besedilu;
• S posebno govorico ponazori razpoloženje književne osebe in dogajanje v dramskem besedilu.
• S posebno govorico ponazori razpoloženje pesmi;minimalni standard
• Po pripravi interpretativno prebere pripovedno besedilo;minimalni standard
• Po pripravi interpretativno prebere dramsko besedilo;minimalni standard
• Doživeto recitira/deklamira izbrano pesem ;
• Predstavi svoje razumevanje obravnavanega književnega besedila ter ga ovrednoti (npr.
• Predstavi celo besedilo, avtorja in njegovo delo) ;
• Z govornim nastopom predstavi svoje (po)ustvarjalno besedilo;
• Individualno ali skupinsko pripravi dramsko uprizoritev dramskega/pripovednega besedila;
• Samostojno govorno nastopi (3–5 min.);minimalni standard
• Recitira/deklamira izbrano pesemminimalni standard
• Predstavi svoje razumevanje obravnavanega književnega besedilaminimalni standard
• Z govornim nastopom predstavi neobravnavano književno besedilo (npr. primerja pravljici, predstavi prozno besedilo, uprizori odlomek iz dramskega besedila);minimalni standard
• Improvizira dramski fragment.minimalni standard
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico /nadaljevanje pravljice/predzgodbo/narobe pravljico/kombinacijo dveh pravljic, pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljice,
• C) realistično pripoved, č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbo (5. r., 6. r.) ,
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljiceminimalni standard
• B) fantastično pripoved,minimalni standard
• C) realistično pripoved č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbominimalni standard
• Avtorska pravljica (5. r.), klasična pravljica (5. r.), glavna književna oseba (5. r.), stranska književna oseba (5. r.), književni prostor (5. r.) , književni čas (5. r.) , dramsko besedilo (5. r.);minimalni standard
• Književne zvrsti (pripovedništvo, pesništvo, dramatika) (5. r.) , verz (5. r.) , kitica (dvovrstičnica, trivrstičnica, štirivrstičnica) (5. r.), ritem (5. r.), pomanjševalnice (5. r.);minimalni standard

Didaktično priporočilo

• Posamezno književno zvrst pri pouku lahko obravnavamo kot predelavo književnega besedila. Predelava književnega besedila je besedilo, ki je lahko preoblikovano v poljuben medij.

Učni cilji

• Spoznava, razvija in izoblikuje svoje razmerje do slovenščine v aplikacijah, na spletnih straneh itd.; (4.1.2.1 | 4.2.1.1)
• Ob tem spoznava možnosti izbire jezikov (tudi pri podnapisih, v opisih na pretočnih storitvah, v vmesnikih na izbrani napravi ipd.), se seznanja s postopki izbire jezikov in se zaveda pomena izbire slovenskega jezika. (4.2.6.1)
• Spoznava možnosti jezikovnih orodij s področja sinteze in razpoznave govora (5. r.);
• Spoznava in redno uporablja aktualne jezikovne priročnike v digitalnem okolju (4./5./6. r.).

Standardi znanja

• Izbere slovensko različico izbrane spletne strani. (4.2.5.1)minimalni standard
• Dokaže znanje s področja jezikovnih tehnologij in jezikovnih priročnikov tako, da jih kritično uporabi pri samostojnem delu doma in v šoli.minimalni standard

Didaktično priporočilo

• V okviru teme Sporazumevanje in besedilo, ki je ključna za dober pouk slovenskega jezika, učenec uzavešča temeljna jezikovna znanja; dobiva motivacijo in spretnosti s področja razvijanja bralne pismenosti; sprejema, razčlenjuje, tvori in kritično vrednoti različne vrste besedil in s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost; pridobiva znanje s področja besedilnih vrst, besediloslovja ter tvorjenja in sprejemanja besedila nasploh.
• (1.1.5.1) (3.3.3.1) (4.2.1.1) (5.1.4.1)
• Učenec spoznava naslednje skupine besedilnih vrst na naslednje načine (okrepljene besedilne vrste so obvezne, neokrepljene so izbirne):
• A. opis in opisovanje: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnih vrst opisov, in sicer opisa osebe (4. r.), predmeta (5. r.), dogajanja (6. r.), učenec sprejema in na podlagi ustreznih navodil tvori tudi druge, nepričakovane vrste opisov, in sicer izbirno med naslednjimi možnostmi: opis živali, življenja vrstnikov ali drugih oseb, kraja, poklica, rastline, igre, športa;
• Učenec dejavno spoznava pravopis in pravorečje slovenskega knjižnega jezika. S tem krepi svoje zavedanje o zakonitostih zapisanega, branega ali govorjenega besedila, samozavest ob sprejemanju, razumevanju, doživljanju, vrednotenju in tvorjenju besedil v slovenskem knjižnem jeziku za najrazličnejše življenjske potrebe.
• Učenec pravopisno in pravorečno zmožnost usvaja tako, da je težišče na postopnem, sistematičnem in osmišljenem spoznavanju, usvajanju in utrjevanju temeljnih pravopisnih pravil v rabi (to pomeni predvsem praktično), na čim samostojnejši uporabi pravopisnih priročnikov v knjižni in spletni obliki ter prepoznavanju in odpravljanju pravopisnih napak v svojih besedilih in v besedilih drugih.
• Učenec znanje s področja pravopisa in pravorečja povezuje z vsemi (tudi književnimi) temami v učnem načrtu in z vsebinami učnih načrtov drugih predmetov.
• (1.1.1.1) (1.1.5.1)

Učni cilji

• Spoznava v učnem načrtu določena obvezna in druga književna besedila po izbiri učitelja in učencev (npr. besedila lokalnih avtorjev, besedila, povezana z aktualnimi dogodki);
• Razvija recepcijsko zmožnost, tj. zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih besedil;
• Spoznava značilnosti pripovedništva, pesništva in dramatike;
• Ločuje avtorska besedila od besedil slovenske slovstvene folklore in predstavlja razlike med njimi;
• Ločuje književna/umetnostna besedila od neumetnostnih in predstavlja razlike med njimi.
• Letno piše najmanj 3 (po)ustvarjalna besedila, pri tem uživa v ustvarjalnosti, se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih, in sicer v obsegu od 150 do 200 besed (4. r. in 5. r.) od 200 do 250 besed (6. r.);
• Piše pravljico (z značilnostmi slovenske ljudske pravljice, kombinacije dveh pravljic ali narobe pravljico);
• Piše realistične, fantastične in nesmiselne zgodbe; pustolovska besedila;
• Piše pripovedi iz vsakdanjega življenja, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in je dogajanje povezano v trden vzročno-posledični sistem;
• Piše predzgodbo, nov zaključek, manjkajoče poglavje, nadaljevanje;
• Piše zgodbe, v katerih se glavne osebe – otroci zapletajo v nevsakdanje dogodivščine ter rešujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali (6. r.);
• Piše zgodbo s perspektive druge književne osebe (6. r.);
• Piše obnovo (dela) književnega besedila;
• Piše (nove) dramske prizore, dramatizira krajšo prozo;
• Piše nove pesemske slike (pesmi, pesem lepljenko), pri čemer lahko uporablja digitalna orodja;
• Preoblikuje pesniško besedilo v pripovedno (dramsko) ali neumetnostno besedilo;
• Raziskuje in zapisuje lokalne resnične zgodbe iz preteklosti ali pravljice in se kritično odziva na različice istega besedila.
• S pomočjo primerov dejavno in problemsko spoznava možnost obravnave jezika na različnih ravneh (glas, beseda, stavek, besedilo) in tem začenja povezovati svoje poznavanje jezikovnega sistema in njegove vloge v logično zaokroženo celoto. (1.1.3.2)

Standardi znanja

• Prepozna pripovedništvo, pesništvo in dramatiko in s primeri iz besedila ponazori značilnosti književnih zvrsti;
• Loči besedilo slovenske slovstvene folklore od avtorskega in utemelji razliko med njima;
• Loči književna/umetnostna besedila od neumetnostnih in predstavi razlike med njimi;
• Prepozna pripovedništvo pesništvo in dramatikominimalni standard
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico /nadaljevanje pravljice/predzgodbo/narobe pravljico/kombinacijo dveh pravljic, pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljice,
• C) realistično pripoved, č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbo (5. r., 6. r.) ,
• Napiše obnovo oz. (po)ustvarjalno besedilo oz. fragmente besedil v obsegu najmanj 150 besed (4. r. in 5. r.) oz. najmanj 200 besed (6. r.) , pri čemer upošteva značilnosti književnih vrst/besedilnih vrst, jezikovno in slogovno ustreznost: a) pravljico pravljico z značilnostmi slovenske ljudske pravljiceminimalni standard
• B) fantastično pripoved,minimalni standard
• C) realistično pripoved č) nadaljevanje zgodbe/predzgodbominimalni standard
• Svoje znanje dokaže tako, da:
• Svoje znanje dokaže tako, da: izbrani jezikovni pojav umesti v ustrezno jezikovno ravnino, ki jo poimenuje kot glas, beseda, stavek, besedilo, ali ugotovi, da v te ravnine ne spada.