Psihologija

Tema predstavi temeljne značilnosti psihologije kot znanosti in jo razmeji od drugih znanosti. Dijaka postopoma vpelje v spoznavanje osnov znanstvenega raziskovanja v psihologiji. Razumevanje načel in stopenj v raziskovalnem procesu, poznavanje raziskovalnih metod v psihologiji in ozaveščanje pomena etičnosti v raziskovanju dijaku omogočajo širše in bolj poglobljeno razumevanje spoznanj sodobne psihologije. Spozna smeri razvoja psihologije, ki so pomembno vplivale na sodobno psihologijo. Tema dijaka opremi z znanjem, s katerim lažje razlikuje znanstvene razlage od neznanstvenih razlag psiholoških pojavov.

Tema vključuje naslednje skupine ciljev: uvod v psihologijo, raziskovanje v psihologiji, metode v psihologiji in smeri v psihologiji.

Pri skupini ciljev uvod v psihologijo dijak spozna značilnosti psihologije kot znanosti.

Pri skupini ciljev raziskovanje v psihologiji se dijak spozna s temeljnimi načeli in stopnjami znanstvenega raziskovanja.

Pri skupini ciljev metode v psihologiji spozna osnovne značilnosti temeljnih metod v psihologiji in spozna pomen etičnih načel v psihološkem raziskovanju.

Pri skupini ciljev smeri v psihologiji spozna ključne smeri, ki so prispevale k razvoju sodobne psihologije.

Z osnovami statistične obdelave podatkov, ki jih dijak potrebuje za učinkovito izdelavo maturitetne naloge, se seznani pri predmetu matematika, zato je pri tej temi potrebno medpredmetno sodelovanje z učiteljem matematike.

Dijak z izraženim interesom za raziskovanje psiholoških spoznanj lahko izdela svojo raziskovalno nalogo že v prvem letu poučevana. Tako zavzame perspektivo informiranega uporabnika psiholoških spoznanj o duševnosti in vedenju, o katerih zmore in želi kritično razmišljati.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Za temo v prvem letu poučevanja priporočamo tri učne ure, v četrtem letniku pa 14 učnih ur.

Didaktična priporočila: 1. Dijak spozna opredelitev psihologije in njen predmet proučevanja. Pri primerjavi psihologije z drugimi znanostmi dijak spozna, da se psihologija lahko primerja z naravoslovnimi znanostmi (npr. biologija, kemija, fizika), družboslovnimi znanostmi (npr. sociologija, ekonomija), tehničnimi in uporabnimi znanostmi (npr. medicina, tehnika, pedagogika), teoretičnimi znanostmi (npr. matematika, filozofija, logika). Iz teh primerjav lahko izhajajo tudi:

Didaktična priporočila: primerjave med poklici psihologa in sorodnimi poklici (npr. pedagog, psihiater, sociolog),

Didaktična priporočila: pojasnitve uporabnosti psiholoških spoznanj (npr. na področju zdravstva, šolstva, podjetništva, ipd.) in

Didaktična priporočila: področja sodobne psihologije (npr. zdravstvena psihologija, nevropsihologija, klinična psihologija, forenzična psihologija, pedagoška psihologija, psihologija dela, socialna psihologija, razvojna psihologija, eksperimentalna psihologija ipd.) Primeren vir je članek Psychology Subfields, dostopen na spletni strani APA. Dijak spozna razvoj psihologije skozi čas vse do začetka znanstvene psihologije. 2. Učitelj naj dijake spodbudi k iskanju znanosti, ki so psihologiji sorodne. Nadalje jih usmeri v iskanje povezav med izbranim poklicnim področjem (dijakom npr. ponudi, da neki poklic izžrebajo; izberejo poklic svojih staršev ali poklic, ki si ga sami želijo) in psihološkimi spoznanji (npr. katera psihološka spoznanja so povezana z izžrebanim/izbranim poklicnim področjem?). Za poglabljanje znanja lahko učitelj razloži tudi razliko med izobrazbo (npr. magister psihologije), poklicem (npr. psiholog) in delovnim mestom (npr. učitelj psihologije). Pri obravnavi uporabnosti spoznanj psihologije lahko dijaki naredijo t.i. kliping (angl. press clipping ), oz. pregled in analizo medijskih virov. V medijskih objavah (časopisi, televizijske vsebine, spletne objave) iščejo omembe psihologije oz. izbranih psiholoških vsebin. Pri obravnavi sodobnih področij psihologije lahko učitelj odpre aktualno stran Zavoda RS za zaposlovanje in z dijaki analizira razpise za delo, ki se nanašajo na psihologe. Dijake lahko nato spodbudi k razmisleku, katera sodobna področja psihologije bi zajemalo posamezno razpisano delovno mesto.

Didaktična priporočila: Dijak lahko ponazori razvoj znanstvene psihologije z izdelavo zgodovinskega časovnega traku, na katerem prikaže začetke posamezne temeljne psihološke smeri ali razvoj psihologije na Slovenskem (z imeni, ključnimi besedami) ali pa gre še dlje v preteklost in odkriva pomembne mejnike v povezavi s spoznanji o človekovi duševnosti (npr. Aristotel, knjiga O duši). 3. Za doseganje skupnega cilja razvijanja kritičnega mišljenja spodbudimo dijake, da sami navajajo psihološka spoznanja, ki jih poznajo. Na podlagi idej, ki jih navajajo dijaki, učitelj razvija razlikovanje med psihološkimi in neznanstvenimi predpostavkami o duševnosti. Kritično mišljenje bo dijak razvijal s tem, ko bo v diskusiji identificiral in kritično presojal svoja spoznanja, ki temeljijo na neznanstvenih predpostavkah. Pri tem bo razvijal številne miselne procese, npr. ločevanje dejstev od mnenj in interpretacije ter oblikovanje, analizo in vrednotenje argumentov. S spoznavanjem možnosti zlorabe psiholoških spoznanj, dijak razvija občutljivost za moralna vprašanja ter sposobnosti, da o njih razmišlja skupaj z drugimi. Učitelj lahko to spodbuja tako, da ob analizi etičnosti raziskav, študij primerov ali primerov iz dela psihologov, pri dijakih išče priložnosti za izpeljave moralnih oz. etičnih principov, ki jih bodo dijaki prepoznavali, zagovarjali in uporabljali v lastnem življenju. Dijaki s spoznavanjem predmeta proučevanja in področij psihologije, razumejo, da s psihološkimi spoznanji odgovarjamo na široke in ozke potrebe ter interese družbe, obenem pa s psihološkim znanjem in njegovo uporabo vstopamo v razmerje z drugimi posamezniki in skupnostmi.

Didaktična priporočila: 1. Pri načelih znanstvenega spoznavanja dijak spozna glavne značilnosti znanosti (npr. objektivnost, zanesljivost, veljavnost, preverljivost, ponovljivost, sistematičnost, kritičnost) in jih razlikuje od neznanstvenih načinov spoznavanja (npr. zanašanje na mnenje avtoritete, nekritično uveljavljanje lastnih stališč, stereotipov, predsodkov, prehitro sklepanje in posploševanje, uporaba »zdrave pameti«, miselnih pristranskosti …). Pomembno je poudariti, da je psihologija znanstvena veda. V nadaljevanju dijak spozna razliko med znanstveno psihologijo in neznanstvenimi razlagami duševnosti in vedenja (npr. frenologija, mesmerizem, parapsihologija, hiromantika, fiziognomika, horoskop, anekdote, laične razlage iz vsakdanjega življenja, prehitro posploševanje idr.). Dijaki izluščijo neznanstvene načine spoznavanja (npr. zanašanje na mnenje avtoritete, nekritično uveljavljanje lastnih stališč, stereotipov, predsodkov, prehitro sklepanje in posploševanje, uporaba »zdrave pameti«, miselnih pristranosti …) Dijak spozna, da teorije v psihologiji nastajajo v večstopenjskem procesu znanstvenega raziskovanja, ki temelji na raziskovanju, opazovanju in preverjanju. 2. Ob opredeljevanju psihologije kot znanosti lahko učitelj pripravi uvodno motivacijo, tako da dijaki:

Didaktična priporočila: spoznavajo mite in resnice o psihologiji,

Didaktična priporočila: pogledajo kratke posnetke o temeljnih raziskavah v psihologiji ali o njihovih priredbah v zabavne namene; po ogledu jih povabi k razpravi o oceni uporabnosti tovrstnih poskusov za razumevanje sebe in drugih. V pomoč so različne ponovitve psiholoških raziskav, ki jih je izvedel Derren Brown in so dostopni na YouTubu. Pri obravnavi neznanstvenih razlag duševnosti iz preteklosti (npr. verovanje starih kultur, fiziognomika, mesmerizem) in sedanjosti (npr. horoskop), učitelj povabi dijake k iskanju značilnosti neznanstvenih načinov spoznavanja v teh primerih in k iskanju primerov iz lastnega življenja (npr. zanašanje na mnenje avtoritete, nekritično uveljavljanje lastnih stališč, stereotipov, predsodkov, prehitro sklepanje in posploševanje, uporaba

Didaktična priporočila: zdrave pameti«, miselnih pristranskosti …). Dijak pojasni stopnje znanstvenega raziskovanja s pomočjo znanih raziskav, npr.: Milgramov eksperiment, “učinek opazovalca” (angl. bystander effect ) ipd., in razišče možne pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri posamezni stopnji. Vsaka stopnja znanstvenega raziskovanja zahteva kritično presojo glede metodološke ustreznosti, veljavnosti in etičnih vidikov, da zagotovimo zanesljive in ponovljive ugotovitve. Učna diferenciacija in individualizacija: učitelj lahko vsebine v povezavi s stopnjami znanstvenega raziskovanja poveže s pripravo na izdelavo samostojne raziskovalne naloge in tako dijak izkustveno in aktivno spoznava vsebine. 3. Skupni cilji trajnostnega razvoja in digitalnih kompetenc so vpeti v vsebino psihološkega raziskovanja. Učitelj z dijaki problematizira raziskovanje z vidika trajnostnega razvoja; presoja pomembnost raziskovanja z upoštevanjem različnih vidikov (vidik pravičnosti, dolgoročni vidik). Pri raziskovanju okoljskega vedenja lahko skupaj z dijaki odpira vprašanja, npr. kako različni dejavniki (osebno, socialno in kulturno ozadje) vplivajo na posameznikovo pripravljenost za zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa ne glede na družbeni status (bogati, revni). Dijaki krepijo digitalne kompetence tako, da s primeri spoznavajo, kako pomembno je preverjati verodostojnost digitalnih vsebin.

Didaktična priporočila: 1. Dijak spozna osnovne značilnosti dveh temeljnih raziskovalnih metod v psihologiji: neeksperimentalne in eksperimentalne metode. Neeksperimentalna metoda omogoča opisovanje izbranih spremenljivk v raziskavi. V okviru te metode se dijak seznani z različnimi možnostmi za zbiranje podatkov o izbranem psihološkem pojavu: z arhivskim raziskovanjem, z naravnim opazovanjem, z uporabo psiholoških vprašalnikov, s študijo primera in s korelacijskim raziskovanjem. Za neeksperimentalne metode je značilno, da ne manipulirajo s spremenljivkami, temveč preučujejo vedenje v naravnih pogojih ali analizirajo povezave med spremenljivkami. Korelacijo kot statistično metodo dijak spozna kot možnost za opisovanje povezanosti med spremenljivkami, kar omogoča več pojasnjevanja o raziskovanem psihološkem pojavu. Korelacijsko raziskovanje se obravnava na osnovni informativni ravni, tako da dijak lažje razume pomen korelacijskih koeficientov, s katerimi se sreča v različnih obravnavanih raziskavah. Pomembno je poudariti, da korelacijska metoda ne pojasnjuje vzročno posledičnih odnosov med spremenljivkami. Eksperimentalna metoda omogoča raziskovanje vzročno-posledičnih odnosov med spremenljivkami v raziskavi. Pri eksperimentalni metodi manipuliramo z neodvisno spremenljivko, da ugotovimo vzročne odnose. Dijak spozna eksperimentalno manipulacijo, eksperimentalno in kontrolno skupino, neodvisno in odvisno spremenljivko, vzorčenje, presojanje pomembnosti razlik v rezultatih obeh skupin. Dijak spozna vidike za kritično presojo neeksperimentalnih in eksperimentalnih raziskav, kot so npr. reprezentativnost, replikacija (ponovljivost rezultatov) in etičnost.

Didaktična priporočila: Dijak spozna vzorčenje, ki je pomemben del raziskovalnega procesa, saj omogoča, da raziskovalci pridobijo podatke o določenem pojavu na način, ki je reprezentativen za večjo populacijo. Napake pri vzorčenju, kot so nereprezentativni vzorci ali pristranskosti, lahko privedejo do neveljavnih rezultatov, napačnih hipotez in teorij. Zato je pomembno, da dijak spozna, da sta skrbna izbira in načrtovanje vzorčenja temelj za zanesljive psihološke teorije, saj spoznanj pridobljenih na nereprezentativnih vzorcih, ne moremo posploševati na celotno populacijo. Dijak spozna izvore pristranskosti v raziskovanju: od pristranskosti vzorca do pristranskosti opazovalca, potrditvene pristranskosti (angl. confirmation bias ), pristranskosti socialne zaželenosti (angl. social desirability bias ), pristranskosti zaradi vpliva eksperimentatorja (angl. experimenter bias ) in pristranskosti zaradi učinka pričakovanja (angl. placebo effect ). Dijak spozna pomen etike v raziskovanju. V pomoč sta lahko zapis Izhodišča in kriteriji etične presoje (Elementi etične presoje), ki je objavljen na spletni strani Oddelka za psihologijo UL in članek v reviji Panika z naslovom Obveščeno soglasje in etične kršitve v psihološkem raziskovanju. Dijak spozna ključno vodilo etičnega raziskovanja v psihologiji, to je informirano soglasje. Prav tako spozna nujnost etičnosti pri uporabi živali v raziskavah. Seznani se s prednostmi in slabostmi raziskav, ki jih izvedemo s pomočjo spleta. Pri cilju dijak razume osnovna načela poklicne etike psihologa izpostavimo le nekatera načela, npr. tista, ki zadevajo mladostnika v svetovalni/terapevtski praksi (npr.

Didaktična priporočila: načelo zaupnosti; pravica do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije; izjeme ščitenja podatkov psihološke obravnave; informirano soglasje; načelo poklicne skrivnosti idr.). Primeren vir je Kodeks poklicne etike psihologov, objavljen na spletni strani DPS. Ta cilj nima svojega standarda preverjanja, vendar je pomemben tudi za dijakovo refleksijo svojega (etičnega) ravnanja. Pri obravnavi poklicne etike psihologov dijake spodbujamo k razmisleku, s kakšnimi mogočimi etičnimi dilemami se psiholog lahko srečuje pri svojem delu. Številne etične dileme (npr. športna psihologija, šolska psihologija, psihologija v podjetjih, zaporih idr.), so predstavljene in obravnavane z vidika etičnih načel v monografiji Psiholog v dilemi: Etične vsebine in etična zavest v praksi. Učitelj lahko posamezne primere priredi (poenostavi) in jih ponudi dijakom v kritično presojo. Diferenciacija in personalizacija: dijak z izraženim interesom za raziskovanje psiholoških spoznanj lahko izdela svojo raziskovalno nalogo. Tako zavzame perspektivo informiranega uporabnika psiholoških spoznanj o duševnosti in vedenju, o katerih zmore in želi kritično razmišljati. Znanje o raziskovanju v psihologiji in metodah v psihologiji bodo dijaki povezali z znanjem o statističnih tehnikah, ki so ga pridobili pri predmetu matematika (npr. prikazovanje podatkov, srednje vrednosti, razpršenost podatkov). Učitelj oceni, ali je treba te vsebine poglobiti na primeru psihološkega raziskovanja. 2. Dijaki lahko pripravijo svoje primere, ki bi jih želeli raziskovati. V skupinah iščejo najprimernejšo metodo, ki bi jo izbrali za raziskovanje izbranega primera in pripravijo raziskovalni načrt. Tako lahko priredijo npr. poskus

Didaktična priporočila: učinek opazovalca« (angl. bystander effect ) in ga kritično ovrednotijo z vidika znanstvene psihologije. V pomoč so spletni prispevki bystander effect na YouTubu. Dijak lahko na primeru raziskave psiholoških pojavov ali znanega psihološkega eksperimenta spoznava metodologijo, različne načine vzorčenja, ki so bili uporabljeni, možne napake, ki so se pri tem pojavljale, možne pristranskosti in etičnost v omenjenih raziskavah. Primeri raziskav psiholoških pojavov: poskus z malim Albertom (o učenju strahov), Milgramov poskus (o vplivu avtoritete na poslušnost), Stanfordski zaporniški eksperiment (o vplivu socialnih vlog), Aschev poskus (o konformizmu), poskus Pavlova s psi (klasično pogojevanje), Skinnerjevi poskusi (instrumentalno pogojevanje), eksperiment z lutko Bobo (o učenju s posnemanjem), poskus H. Harlowa (o pomenu navezanosti), Sheriffov poskus (o pritisku skupine), Minnesotska študija dvojčkov (o vplivu dednosti in okolja) ipd. Predlogi študij primerov: Phineas Gage (nevrološka podlaga osebnosti), H.M. (nevrološka podlaga spomina), primer Genie (vpliv socialne izolacije na razvoj), primer Kitty Genovese (učinek opazovalca), Anna O. (psihoanaliza histerije) ipd. Pri spoznavanju korelacijskih raziskav je pomembno razumevanje, da korelacije ne pomenijo vzročnosti. V ta namen je koristno, da dijaki spoznajo tudi napačne in navidezne korelacije. Pri tem razvijajo zmožnost kritičnega mišljenja pri analizi podatkov.

Didaktična priporočila: Primer vaje: učitelj predstavi ugotovitev: “Več sladoleda, ki ga ljudje pojedo poleti, je povezano z večjim številom utopitev.” in nato dijakom postavi vprašanje: "Ali to pomeni, da uživanje sladoleda povzroča utopitve?" Dijaki razpravljajo, zakaj ta povezava obstaja. Pomembnost raziskovalčevega poznavanja možnih pristranskosti za veljavnost raziskave, dijaki lahko spoznajo z diskusijo s pomočjo vprašanj: Ali poskusne osebe razmišljajo o možnih hipotezah raziskave, v kateri sodelujejo? Kakšna pričakovanja o lastnem vedenju v raziskavi razvijejo na podlagi svojih hipotez? Kakšna je možnost, da spremenijo svoje vedenje zaradi pričakovanj, ki jih imajo? Za razumevanje učinka placeba dijak na primeru spozna dvojno slepo študijo. V pomoč je gradivo za poučevanje, objavljeno na spletni strani APA, z naslovom Research methods and statistics; A Five-Unit Lesson Plan for High School Psychology Teacher. Učitelj lahko spodbuja dijakovo zmožnost kritičnega presojanja etičnosti raziskav tako, da mu ponudi kritična vprašanja za takšno presojo, npr.: Kaj je bil namen raziskave? Ali je bila raziskava izvedena ustrezno glede na izhodiščni problem oziroma raziskovalno vprašanje? Ali so rezultati korektno predstavljeni? Dijaki lahko diskutirajo o vprašanju razkrivanja pravega namena poskusnim osebam v primerjavi z zavajajočimi nameni, ki jih posredujejo izvajalci raziskav. V pomoč je lahko raziskava o učinku opazovalca, ki sta jo Latane in Darley izvedla leta 1970 in na podlagi katere učitelj postavi vprašanje, ali bi se poskusne osebe vedle podobno, če bi poznale pravi namen raziskave.

Didaktična priporočila: Tudi razumevanje etičnosti uporabe živali v raziskovanju lahko učitelj pri dijakih spodbudi z diskusijo, npr.: Zakaj uporabljati živali v raziskovanju? Na katerih področjih nam lahko raziskovanje na živalih prinese uporabne rezultate? Prav tako lahko dijak spoznava etičnost svoje presoje in vedenja in to povezuje z načeli psihološke etike, npr. na področju odnosov, stališč, vrednot, odnosa do ranljivih in na področju moralnih vprašanj. Učitelj vsebine poveže s pripravo na izdelavo samostojne seminarske naloge, pri čemer dijak izkustveno in aktivno spoznava etiko v raziskovanju. 3. Skupni cilj trajnostnega razvoja, načrtovanje in reševanje kompleksnih problemov trajnosti lahko dijaki spoznavajo na primeru pojava podnebne anksiznosti, ki je povezan s podnebnimi spremembami. Dijaki lahko načrtujejo raziskavo in uporabo različnih metod, s katerimi bi ugotavljali kaj vpliva na pojav podnebne anksioznosti in kaj bi jo pomagalo zmanjšati. Dijaki tudi raziskujejo, kako lahko odsotnost ustreznega ukrepanja, tako na individualni kot na kolektivni ravni, povečuje podnebno anksioznost. V pomoč sta lahko opis projekta Podnebna anksioznost na spletni strani NIJZ in članek Podnebna anksioznost: modna muha, duševna motnja ali ustrezen odziv na dejansko nevarnost?ki ga je napisala M. Rutar. S takšnim pristopom načrtovanja in reševanja problemov dijaki razvijajo tudi podjetnostno kompetenco. Dijaki načrtujejo svojo raziskavo z izbrano metodo in jo tudi izvedejo. S tem se učijo pomembnosti dobrega načrtovanja, pridobljene podatke pa uporabijo za pripravo rešitev v praksi.

Didaktična priporočila: Povežejo lahko trajnostne probleme (podnebna anksioznost), podatke, ki jih pridobijo, pa uporabijo za trajnostne rešitve tako na šoli kot doma in v svojem širšem okolju. Tako krepijo tudi trajnostno kompetenco, saj se učijo pomembnosti lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje. Učitelj spodbudi dijakovo razvijanje predlaganih skupnih ciljev tako, da uporablja raznolike didaktične strategije ter aktivne metode in tehnike učenja kot so diskusije, avtentične naloge, delavnice, praktične vaje, ogledi videoposnetkov, simulacijske igre, igre vlog, odlomki iz filmov, medpredmetno povezovanje, ustvarjalno izražanje ipd. S spoznavanjem etičnih načel in presojo posameznih primerov etičnega in neetičnega ravnanja dijak razvija občutljivost za moralna vprašanja ter sposobnosti, da o njih razmišlja skupaj z drugimi. Učitelj to lahko spodbuja tako, da ob analizi etičnosti raziskav, študij primerov ali primerov iz dela psihologov pri dijakih išče priložnosti za izpeljave moralnih oz. etičnih principov, ki jih bodo dijaki prepoznavali, zagovarjali in uporabljali v lastnem življenju.

Didaktična priporočila: Pri skupini ciljev smeri v psihologiji dijak spozna, kako so skozi zgodovino na razvoj sodobne psihologije vplivale različne smeri. Pri vsaki smeri spozna glavne značilnosti, predstavnike. Za poglabljanje znanja lahko dijaki spoznavajo značilnosti izbranih teorij različnih smeri: psihoanaliza (Freud, Jung, Erikson, Klein), humanistične teorije (Maslow, Rogers), vedenjske teorije (Skinner, Watson), kognitivne teorije (Bandura, Piaget, Beck). Spozna lahko tudi sodobne pristope, ki se danes močno razvijajo, in sicer pozitivno psihologijo, nevropsihologijo, trajnostno psihologijo. Vsebina se povezuje tudi z drugimi temami, predvsem s temama osebnost in motivacija, in se lahko poučuje tudi v sklopu teh tem. Tako dijaki razvijajo razumevanje za medsebojno povezanost spoznanj v psihologiji. Zgodovinski pregled od antike naprej ponuja gradivo, ki je dostopno na spletni strani APA, z naslovom Perspectives in psychological science.