psihologija

1. Dijak spozna, da psihologija proučuje vedenje in duševne procese. Pri primerjavi psihologije z drugimi znanostmi dijak spozna, da se psihologija lahko primerja z naravoslovnimi znanostmi (npr. biologija, kemija, fizika), družboslovnimi znanostmi (npr. sociologija, ekonomija), tehničnimi in uporabnimi znanostmi (npr. medicina, tehnika, pedagogika), teoretičnimi znanostmi (npr. matematika, filozofija, logika). Iz teh primerjav lahko izhajajo tudi:

Primerjave med poklici psihologa in sorodnimi poklici (npr. pedagog, psihiater, sociolog),

Pojasnitve uporabnosti psiholoških spoznanj (npr. na področju zdravstva, šolstva, podjetništva) in

Področja sodobne psihologije (npr. psihologija zdravja, nevropsihologija, klinična psihologija, forenzična psihologija, šolska psihologija, organizacijska psihologija, socialna psihologija, razvojna psihologija, psihometrija).

Primeren vir je članek Psychology Subfields, dostopen na spletni strani APA.

Dijak spozna, da se je razvoj psihologije kot znanosti odvijal skozi zgodovino že daleč nazaj. Svoje začetke je našla v filozofiji, ko so misleci, kot sta Platon in Aristotel, razpravljali o naravi duše, uma in vedenja.

Začetek znanstvene psihologije (19. stoletje): 1879 je Wilhelm Wundt v Leipzigu ustanovil prvi psihološki laboratorij, kar velja za začetek psihologije kot znanstvene discipline.

Pojav različnih šol psihologije, npr. psihoanaliza (Sigmund Freud) – poudarek na nezavednem umu in njegovem vplivu na vedenje, behaviorizem (John Watson, B. F. Skinner) – proučevanje opazljivega vedenja, humanistična psihologija (Carl Rogers, Abraham Maslow) – osredotočanje na osebno rast, samouresničitev in pozitivne vidike človeške izkušnje, kognitivna psihologija (od sredine 20. stoletja) – proučevanje duševnih procesov, kot so zaznavanje, spomin, mišljenje in reševanje problemov.

Sodobna psihologija združuje različne pristope (biološki, kognitivni, socialni, kulturni). Razvoj nevroznanosti je močno vplival na razumevanje možganov in njihovega vpliva na vedenje in duševnost. Multidisciplinarnost omogoča vključevanje psihologije v področja, kot so ekonomija, izobraževanje in zdravstvo.

Ob razlagi duševnih procesov lahko dijak spoznava tudi razlikovanje zavestnih in nezavednih duševnih procesov ter razlikuje različna duševna stanja. Pri načelih znanstvenega spoznavanja dijak spozna glavne značilnosti znanosti (objektivnost, zanesljivost, veljavnost, preverljivost, ponovljivost, sistematičnost, kritičnost) in jih razlikuje od neznanstvenih načinov spoznavanja (npr. zanašanje na mnenje avtoritete, nekritično uveljavljanje lastnih stališč, stereotipov, predsodkov, prehitro sklepanje in posploševanje, uporaba »zdrave pameti«, miselnih pristranosti). Pomembno je poudariti, da je psihologija znanstvena veda.

Dijak spozna, da teorije v psihologiji nastajajo v večstopenjskem procesu znanstvenega raziskovanja, ki temelji na raziskovanju, opazovanju in preverjanju.

Pri obravnavi etičnih načel dijak spozna, da so etična načela psihološkega raziskovanja ključna za zagotavljanje izvedbe raziskav, to je odgovorno, spoštljivo in v skladu z zakonskimi in moralnimi standardi. Učitelj izpostavi soglasje o obveščenosti in pravico do zavrnitve sodelovanja, zaupnost in zasebnost (varovanje podatkov), minimalizacijo tveganja (izogibanje škodi), pravičnost, poštenost in transparentnost, naknadno obveščanje (debriefing). Učitelj avtonomno izbere tista načela, za katera oceni, da so za dijake pomembna v povezavi s poklicno usmeritvijo programa, v katerem poučuje, ali aktualna glede na potrebe dijakov.

2. Ob opredeljevanju psihologije kot znanosti lahko učitelj pripravi uvodno motivacijo, tako da dijaki:

Spoznavajo mite in resnicah o psihologiji,

Pogledajo kratke posnetke o temeljnih raziskavah v psihologiji ali njihovih priredbah v zabavne namene; po ogledu jih povabi k razpravi o oceni uporabnosti tovrstnih poskusov za razumevanje sebe in drugih. V pomoč so različne ponovitve psiholoških raziskav, ki jih je izvedel Derren Brown in so dostopni na YouTubu.

Pri obravnavi neznanstvenih razlag duševnosti iz preteklosti (npr. verovanja starih kultur, fiziognomika, mesmerizem) in sedanjosti (npr. horoskop) učitelj povabi dijake k iskanju značilnosti neznanstvenih načinov spoznavanja v teh primerih in k iskanju primerov iz lastnega življenja (npr. zanašanje na mnenje avtoritete, nekritično uveljavljanje lastnih stališč, stereotipov, predsodkov, prehitro sklepanje in posploševanje, uporaba »zdrave pameti«, miselnih pristranosti). Ob proučevanju različnih virov (npr. knjižnih, časopisnih, elektronskih) raziskuje in jasno razmeji med znanstveno psihologijo in neznanstvenimi razlagami, npr. frenologijo, mesmerizmom, parapsihologijo, hiromantiko, fiziognomiko, horoskopom, anekdotami, laičnimi razlagami iz življenja, prehitrim posploševanjem.

Učitelj lahko dijake spodbudi v aktivno iskanje znanosti, ki so psihologiji sorodne. Nadalje jih usmeri v iskanje povezav med njihovim poklicnim področjem in psihološkimi spoznanji (npr. katera psihološka spoznanja so povezana z njihovim poklicnim področjem). Pri obravnavi sodobnih področij psihologije dijakom predstavljamo relevantna področja znanstvene psihologije (npr. kognitivna psihologija, nevropsihologija, športna psihologija, klinična psihologija, psihologija potrošnika, politična, socialna). Učitelj ali dijak poskrbi za predstavitev poklica psihologa (na različnih področjih zaposlovanja) in ga razlikuje od sorodnih poklicev.

Pri izbirnem cilju spoznavanja psihologije je ena izmed možnih dejavnosti izdelava zgodovinskega časovnega traku razvoja psihologije.

Pri obravnavi etičnih načel dijake spodbujamo k razmisleku, s kakšnimi etičnimi dilemami se psiholog lahko srečuje pri svojem delu, ter posebej izpostavimo nekatera načela, ki zadevajo mladostnika v svetovalni/terapevtski praksi (npr. načelo zaupnosti; pravica do zasebnosti, samoodločanja in avtonomije; izjeme ščitenja podatkov psihološke obravnave; informirano soglasje; načelo poklicne skrivnosti). Številne etične dileme, s katerimi se psihologi srečujejo na različnih področjih svojega dela (npr. športna psihologija, šolska psihologija, psihologija v podjetjih, zaporih), so predstavljene in z vidika etičnih načel obravnavane v monografiji Poštuvan, V., Čerče, M. (2023): Psiholog v dilemi. Univerza na Primorskem.

Vključujemo lahko tudi izbrane psihološke raziskave, pri katerih poudarimo pomen uporabe etičnih načel raziskovanja in spodbujamo kritično presojo etičnosti izpeljave posamezne raziskave. Za razvijanje kritičnega mišljenja v povezavi z etiko v raziskovanju lahko dijaki sami izdelajo informirano soglasje za svojo hipotetično raziskavo in se tako preizkusijo v vlogi raziskovalca.

3. Za doseganje skupnega cilja razvijanja kritičnega mišljenja je uporabna dejavnost, da dijaki sami navajajo psihološka spoznanja, ki jih poznajo. Na podlagi idej, ki jih navajajo dijaki, učitelj razvije razlikovanje med psihologijo in neznanstvenimi predpostavkami duševnosti. Kritično mišljenje bo dijak razvijal s tem, ko bo v diskusiji identificiral in kritično presojal svoja spoznanja, ki temeljijo na neznanstvenih predpostavkah.

Priporočamo eno učno uro za obvezne cilje, eno učno uro pa za izbrane izbirne cilje.

Za temo priporočamo dve učni uri.