slovenščina kot drugi jezik
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
V okviru teme Sporazumevanje in besedilo , ki je ključna za dober pouk predmeta slovenščina kot drugi jezik, učenec uzavešča temeljna jezikovna znanja; dobiva motivacijo in spretnosti s področja razvijanja bralne pismenosti; tvori, sprejema, razčlenjuje in kritično vrednoti različne vrste besedil in s tem razvija svojo kritično sporazumevalno zmožnost; pridobiva znanje s področja besedilnih vrst, besediloslovja ter tvorjenja in sprejemanja besedila nasploh.
Učenec spoznava naslednje skupine besedilnih vrst na naslednje načine (okrepljene besedilne vrste so obvezne, neokrepljene so izbirne):
A. opis in opisovanje: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnih vrst opisov, in sicer opisa osebe (4. r.), rastline (5. r.), športa (6. r.), učenec sprejema in na podlagi ustreznih navodil tvori tudi druge vrste opisov, in sicer izbirno: opis živali, predmeta, življenja vrstnikov ali drugih oseb, poklica;
B. argumentacija: učenec razčlenjuje in kritično vrednoti oglaševalska besedila ( reklama , 5. r.) ter ob njih tvori pisne ali ustne komentarje/mnenja v obliki pogovora v razredu;
C. pripoved in pripovedovanje: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja pripovedi o svojih doživetjih (5. r.) učenec sprejema in na podlagi ustreznih navodil tvori tudi druge pripovedi (izbirno: realne, fantazijske, o dogodku);
Č. medijsko besedilo: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnega aktualnega medijskega besedila (4., 5., 6. r.) učenec sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in na podlagi ustreznih navodil tvori še neznane vrste medijskih besedil, in sicer izbirno med naslednjimi možnostmi: (aktualna) novica, vest, vremenska napoved;
D. uradovalno besedilo: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnih vrst seznamov ter obrazcev učenec uporablja sezname (4. r.) ter obrazce (5., 6. r.) v različnih oblikah ter se znajde ob pričakovanih vprašanjih in nalogah v povezavi z njimi;
E. govorjeno besedilo: učenec opravi vsaj en govorni nastop letno ter sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in na podlagi ustreznih navodil tvori različne vrste pogovorov (s prijatelji, po telefonu, po spletu; 4., 5., 6. r.);
F. besedilne skupine, značilne za vzgojno-izobraževalni sistem: učenec sprejema, razčlenjuje in kritično vrednoti ter tvori obnovo (5. r.) in oceno (6. r.) različnih besedil zgoraj naštetih vrst.
(4.2.2.1) (3.3.3.1) (3.3.3.2) (1.1.5.1)
Razvijanje bralne pismenosti
Učni cilji
- Glasno in tiho tekoče bere besedila ter prebrano razume;
- Bere besedila za obvezno domače branje umetnostnih in neumetnostnih besedil;
- Pozna in uporablja bralne vire in strategije za iskanje bistva, povzemanja, urejanja in kritičnega vrednotenja informacij;
- Vodeno in samostojno pisno in ustno tvori ter utemeljuje svoje odzive na prebrano.
Standardi znanja
- Pri tej skupini ciljev ni standardov znanja.
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učenec bralno pismenost razvija v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Učiteljem priporočamo raznolike, čim avtentičnejše, čim pristnejše, čim bolj življenjske pristope za motivacijo in preverjanje obveznosti (npr. s spisi, z govornimi nastopi/s predstavitvami, s praktičnimi izdelki). Mesečni cilj domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil naj učitelj preverja individualizirano po svoji presoji.
Besedilo, besedilne vrste, besedilne skupine
Učni cilji
- Tvori, sprejema, razčlenjuje in kritično vrednoti različne vrste besedil ter s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost;
- Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (govorni nastop, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.). (SC 1.1.1.1)
Standardi znanja
- Pozna, tvori , sprejema in razčlenjuje naslednje besedilne vrste: opis osebe (4. r.), rastline (5. r.), športa (6. r.), reklamo (5. r.), pripoved o svojih doživetjih (5. r.), aktualno medijsko besedilo (4., 5., 6. r.), seznam (4. r.), obrazec (5., 6. r.), govorni nastop (4., 5., 6. r.), pogovor (4., 5., 6. r.).4. r., 5. r., 6. r.
Minimalni standardi
- Pozna sprejema in naslednje besedilne vrste: opis osebe rastline športa pripoved o svojih doživetjih seznam govorni nastop pogovor4. r., 5. r., 6. r.
Pojmi
- Opis
- Reklama
- Pripoved
- Medijsko besedilo
- Seznam
- Obrazec
- Govorni nastop
- Pogovor
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učenec tvori, sprejema, razčlenjuje in kritično vrednoti obravnavane besedilne vrste. Ne priporočamo učenja značilnosti besedilnih vrst na pamet, ampak zlasti učenje prek samostojnega tvorjenja besedilnih vrst. Te spozna učenec tudi pri predmetu italijanščina kot materinščina, zato je treba skrbeti za letno načrtovanje medpredmetnega povezovanja. (1.1.3.1) Sprejemanje in tvorjenje besedil naj ne poteka samo v šoli, ampak naj bo organizirano tudi kot redno domače branje in poslušanje neumetnostnih besedil. Ne glede na besedilne vrste, ki so navedene v didaktičnih priporočilih za temo, naj učenec pri pouku čim večkrat spontano pripoveduje o svojih doživetjih, predstavlja umišljene dogodke/svetove, poroča o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavlja svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavlja in ocenjuje knjigo/film/prireditev, predstavlja svoje poklicne načrte ipd.
Besediloslovje in tvorjenje ter sprejemanje besedila
Učni cilji
- Spoznava besediloslovje slovenskega jezika in njegovo vlogo pri boljšem tvorjenju ter sprejemanju enogovornih in dvogovornih besedil; s tem razvija besediloslovno, metajezikovno, skladenjsko, oblikoslovno in besedoslovno zmožnost, zlasti pa sporazumevalno zmožnost; na tej podlagi razvija zmožnost tvorjenja in sprejemanja (tudi večkodnih) besedil usvojenih vrst;
- Uravnava lastno vedenje v odnosih, upoštevajoč več perspektiv hkrati; (SC 3.3.4.3)
- Učinkovito se spoprijema s problemskimi situacijami, ki zahtevajo proaktivno miselno naravnanost; (SC 3.1.4.2)
- Išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih; (SC 4.1.1.1)
- Smiselno sodeluje v pogovorih. (SC 3.1.1.2)
Standardi znanja
- Razvrsti znano ali neznano besedilo glede na naslednje kriterije: neumetnostno, umetnostno (4., 5., 6. r.), govorjeno, zapisano (5., 6. r.); objektivno, subjektivno (6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Obnovi besedilo (4., 5., 6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Določi prevladujočo vrsto besedila in utemelji svojo odločitev (5., 6. r.);5. r., 6. r.
- Vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje (5., 6. r.);5. r., 6. r.
- Tvori govorjena oz. zapisana besedila ; pri tem tvori besedilnovrstno ustrezno, smiselno in razumljivo besedilo, skladno z jezikovno in s slogovno normo knjižne zvrsti (4., 5., 6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Vrednoti vljudnost danih izrekov in jih po potrebi zamenja z vljudnejšimi (4., 5., 6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Pri sprejemanju poleg besed upošteva tudi vse slikovno gradivo v besedilu (npr. ilustracije, fotografije, risbe, sheme, razpredelnice, grafe; 4., 5., 6. r.).
Minimalni standardi
- V pripovedovalnem besedilu določi uvod, jedro in zaključek ter predstavi njihovo vlogo (5., 6. r.);5. r., 6. r.
- V pisnem besedilu določi odstavke in je zmožen svoje besedilo deliti na smiselne odstavke (5., 6. r.);5. r., 6. r.
- V besedilu prepozna dejavnike sporazumevanja (tvorec, prejemnik, sogovornik, kraj [nastanka/objave], čas [nastanka/objave]) (4., 5. r.) ;4. r., 5. r.
- Govorjeno zapisano4. r., 5. r., 6. r.
- Piše dopise; pri tem uresničuje prepoznano zgradbo in slog dane vrste dopisa (4., 5., 6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Razume poslušana (in gledana) umetnostna in neumetnostna besedila;
- Določi družbeno vlogo sporočevalca in njegov namen (4., 5., 6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Povzame temo, podteme in bistvene podatke ter povzetek strukturira v obliki miselnega vzorca ali preglednice (4., 5., 6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Samostojno govorno nastopi z napovedano besedilno vrsto (4., 5., 6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Tvori govorjena oz zapisana besedila4. r., 5. r., 6. r.
- Uporabi okoliščinam ustrezen izrek oz. ustrezno besedo (4., 5., 6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
Pojmi
- Uvod
- Jedro
- Zaključek
- Odstavek
- Namen besedila
- Tema besedila
- Neumetnostno besedilo
- Umetnostno besedilo
- Govorjeno besedilo
- Zapisano besedilo
- Objektivno besedilo
- Subjektivno besedilo
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učenec razvija zmožnost tvorjenja in sprejemanja (večkodnih) besedil na različne načine. (Večkodno besedilo je besedilo, ki združuje besedna in nebesedna izrazna sredstva, na primer besedilo in fotografijo). Priporočamo, da ob tem čim bolj celostno opazuje področja, navedena v standardih znanja. Besedila naj tvori in sprejema, na primer tako da:
Didaktična priporočila: se pred poslušanjem (in gledanjem) pogovora oz. pred branjem dopisa pogovarja o tem, na kaj bo pozoren med poslušanjem (in gledanjem) oz. med branjem;
Didaktična priporočila: po poslušanju (in gledanju) pogovora oz. po branju dopisa:
Didaktična priporočila: določi družbeno vlogo sogovorcev oz. pisca in naslovnika, družbeno in čustveno razmerje med njima ter pove, po čem je to prepoznal;
Didaktična priporočila: določi sogovorca, ki daje pobudo, in njegov namen ter pove, po čem je to prepoznal; enako določi sogovorca, ki se odziva, ter pove, po čem je to prepoznal;
Didaktična priporočila: povzame temo in poroča o pogovoru oz. dopisu;
Didaktična priporočila: sklepa o okoliščinah nastanka besedila in pove, iz katerih prvin besedila jih je prepoznal;
Didaktična priporočila: vrednoti vljudnost sogovorcev oz. pisca dopisa ter njun oz. njegov način pogovarjanja oz. dopisovanja glede na značilnosti dane vrste pogovora oz. dopisa ter utemelji svoje mnenje;
Didaktična priporočila: posluša (in gleda) avtentični pogovor oz. bere avtentični dopis, ga primerja z vzorčnim in predstavi svoje ugotovitve;
Didaktična priporočila: pred tvorjenjem besedila razmišlja o okoliščinah sporočanja in o značilnostih dane besedilne vrste, med tvorjenjem pa izbere okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne jezikovne prvine;
Didaktična priporočila: tvori dvogovorno besedilo (pogovor oz. dopis) določene vrste;
Didaktična priporočila: po tvorjenju dvogovornega besedila:
Didaktična priporočila: vrednoti pogovore oz. dopise, utemelji svoje mnenje in predlaga izboljšave;
Didaktična priporočila: tvori besedilo določene vrste, tako da govorno nastopa oz. piše;
Didaktična priporočila: pred govornim nastopom oz. pred pisanjem se pogovarja o tem, kako se pripravimo na govorni nastop oz. na pisanje;
Didaktična priporočila: po govornem nastopu oz. po pisanju:
Didaktična priporočila: vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost, zgradbeno ustreznost, jezikovno ustreznost in pravilnost besedila, ustreznost nebesednih spremljevalcev govorjenja oz. pisanja; utemelji svoje mnenje in predlaga izboljšave;
Didaktična priporočila: vrednoti svojo zmožnost govornega nastopanja oz. pisanja besedil in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal;
Didaktična priporočila: v povezavi z znanjem besedoslovja prepozna svoje in tuje slogovne neustreznosti, jih odpravi in utemelji svoje izboljšave;
Didaktična priporočila: spoznava vlogo in pomen upoštevanja vseh znakov (tudi nebesednih) pri tvorjenju in sprejemanju besedila;
Didaktična priporočila: spoznava, da za sprejemanje besedila ni vseeno, kje je določeno besedilo objavljeno. Pri določanju jezikovne zvrstnosti in pri tvorbi besedil naj učenec odgovori na ključna vprašanja: kdo, kaj, kje/kdaj, zakaj, kako tvori besedilo/je tvoril besedilo.