slovenščina kot drugi jezik
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
RAZVIJANJE BRALNE PISMENOSTI
Učni cilji
- Je motiviran za branje različnih vrst besedil in vztraja pri zahtevnejših bralnih nalogah;
- Na mesec za obvezno domače branje umetnostnih in neumetnostnih besedil nameni vsaj pet ur in pol (tu navedeni orientacijski čas učitelj po lastni presoji preračuna v število strani ali ustrezna besedila);
- Utemelji pomen pismenosti za delovanje v družbi in oblikovanje identitete;
- Prebere ter govorno ali pisno povzame besedilo;
- Povezuje in kritično vrednoti informacije v različnih vrstah besedil;
- Pri tvorjenju in sprejemanju pisnih besedil izbere strategije, jih pojasni ter besedila glede na namen in vsebino utemeljeno poveže s svojim predstavnim svetom, učenjem in poklicnimi željami;
- Pozna in smiselno uporabi vire v knjižnicah;
- Predstavi svoj napredek pri razvijanju bralne pismenosti in našteje svoje aktivnosti s tega področja.
Standardi znanja
- Skupina ciljev nima standardov znanja.
Skupne kompetence
- 1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.
- 3.1.3.3 · Razvija zavzetost in vztrajnost ter krepi zmožnosti odložitve nagrade.
- 4.1.2.1 · Analizira, primerja in kritično vrednoti verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih vsebin.
- 5.3.5.2 · Presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.
- 5.2.2.1 · Je pozitivno naravnan, samozavesten in osredotočen na proces reševanja izziva.
Didaktična priporočila
Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Učiteljem priporočamo raznolike, čim avtentičnejše, čim pristnejše, čim bolj življenjske pristope za motivacijo in preverjanje obveznosti (npr. s spisi, z govornimi nastopi/predstavitvami, s praktičnimi izdelki).
5.2.2.1 5.3.5.2
Doseganje petih ur in pol domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno naj učitelj preverja individualno po svoji presoji. Ker gre za novost, predvidevamo, da se bo skupna praksa na tem področju izoblikovala v nekaj letih.
Neumetnostna besedila se lahko navezujejo na vse predmete v šoli ali izvenšolsko dogajanje. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni pogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine in drugih predmetov.
BESEDILO, BESEDILNE VRSTE, BESEDILNE SKUPINE
Učni cilji
- Sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in tvori različne vrste besedil ter s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost.
Standardi znanja
- Na podlagi znanih besedilnih vrst (tudi iz osnovne šole) vodeno sprejema, razčlenjuje in kritično ovrednoti tudi druge, znane, deloma znane ali še neznane besedilne vrste po avtonomnem izboru učitelja, kakor so naštete v dodatnih pojasnilih za to temo.
Minimalni standardi
- Sprejema, pozna, tvori in razčleni naslednje besedilne vrste: vabilo, zahvala, opravičilo (1. l.), prijava, pritožba, prošnja (2. l.), intervju (2. l.), predstavitev (npr. osebe v povezavi s književnostjo) (1. l.), življenjepis (2. l.), referat (2. l.), reportaža (3. l.), komentar (ocena, kritika) (3. l.), šolski esej (postopno);
Pojmi
- Opis
- Pripoved
- Medijsko besedilo
- Seznam
- Obrazec
- Govorni nastop
- Pogovor
- Predstavitev
- Oglaševalsko besedilo
- Reklama
- Mali oglas
- Manipulativno besedilo
- Razlaga
- Oznaka
- Vabilo
- Raziskovalni pogovor
- Prepričevalni pogovor
- Pogajalni pogovor
- Opravičilo
- Prijava
- Pritožba
- Prošnja
- Intervju
- Referat
- Reportaža
- Komentar
- Šolski esej
- Življenjepis
Didaktična priporočila
Dijak se ne uči značilnosti vsake besedilne vrste izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak postopoma povezuje besedilne vrste v besedilne skupine. Sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in tvori jih na podlagi didaktičnih priporočil za to temo. Ne priporočamo učenja značilnosti besedilnih vrst na pamet, ampak priporočamo zlasti učenje prek samostojnega tvorjenja besedilnih vrst. Nekatere od njih dijak spozna tudi pri tujem jeziku, zato je treba skrbeti za letno načrtovanje medpredmetnega povezovanja, da ne prihaja do podvajanj. Ne glede na besedilne vrste, ki so navedene v dodatnih pojasnilih za to temo, naj dijak čim večkrat pripoveduje o svojih doživetjih, predstavlja umišljene dogodke/svetove, poroča o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavlja svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavlja in ocenjuje knjigo/film/prireditev, predstavlja svoje poklicne in podobne načrte.
BESEDILOSLOVJE IN SPREJEMANJE TER TVORJENJE BESEDILA
Učni cilji
- Spoznava besediloslovje slovenskega jezika, njegovo vlogo pri boljšem sprejemanju in tvorjenju besedil;
- S tem razvija besediloslovno, metajezikovno, skladenjsko, oblikoslovno in besedoslovno zmožnost, zlasti pa (kritično) sporazumevalno zmožnost;
- Na tej podlagi razvija zmožnost sprejemanja in tvorjenja (tudi večkodnih) besedil že usvojenih vrst ter sprejemanja (večkodnih) besedil neznanih vrst, in sicer ob upoštevanju usvojenih dejavnikov sporazumevanja in lastnosti posameznih besedilnih vrst.
Standardi znanja
- Na podlagi poznavanja vrst odvisnih stavkov in priredij določi pomenska razmerja med povedmi: vezalno, protivno, časovno, vzročno, posledično, pojasnjevalno, namerno, pogojno (3. l.);
- Tvori, bere in posluša večkodno besedilo (1./2./3./4. l.);
- Izbira in prepozna jezikovne in nejezikovne znake ter njihovo součinkovanje pri ustvarjanju pomena (1./2./3./4. l.);
- Kritično sprejema neznane in nepričakovane besedilne vrste (1./2./3./4. l.).
Minimalni standardi
- Prepozna, poimenuje in določi dejavnike sporazumevanja (udeleženci: tvorec [/avtor/sporočevalec/pisec/govorec], prejemnik [/naslovnik], sogovorec, okoliščine: kraj [nastanka/objave], čas [nastanka/objave]), tudi če so navedeni samo posredno, jih poimenuje in tvori dejavnikom ustrezna besedila (od 1. do 4. l. glede na obravnavana besedila);
- V besedilu prepozna, poimenuje in predstavi: uvod, jedro, zaključek (smiselno glede na besedilno vrsto), členitev na odstavke; temo besedila; namen besedila (avtorjev namen: posredni, neposredni; družbena vloga udeležencev sporazumevanja, s tem povezana institucionalno dana [ne]moč udeleženca) in njegov vpliv na zvrstnost ter formalnost; prenosnik: slušni, vidni itd. (od 1. do 4. l. glede na obravnavana besedila);
- Razvrsti znano ali neznano besedilo glede na naslednje kriterije: neumetnostno, umetnostno; praktičnosporazumevalno, medijsko, strokovno (znanstveno, poljudnoznanstveno), uradovalno; zasebno, javno; neuradno, uradno; neformalno, manj formalno, formalno; govorjeno, zapisano; objektivno, subjektivno (od 1. do 4. l. glede na obravnavana besedila);
- Praktično uporabi in našteje naslednje prvine navezovanja in napovedovanja: nanašalnica; naveznik (anafora); vrste navezovanja in napovedovanja: dobesedna ponovitev, osebna glagolska oblika, zaimek (ali prislov, rabljen kot zaimek), sopomenka, nadpomenka, pomenski opis (parafraza);
- Prepozna in uporabi naslednje slogovne postopke (načine razvijanja teme): pripovedovanje, opisovanje, razlaganje, utemeljevanje/argumentacija, [izbirno obveščanje] (od 1. do 4. l. glede na obravnavana besedila);
- Govori, piše, bere, posluša in razčlenjuje znane besedilne vrste (1./2./3./4. l.), tudi tiste, ki jih je spoznal v osnovni šoli;
Pojmi
- Uvod
- Jedro
- Zaključek
- Odstavek
- Tema besedila
- Umetnostno besedilo
- Neumetnostno besedilo
- Praktičnosporazumevalno besedilo
- Medijsko besedilo
- Strokovno besedilo
- Znanstveno besedilo
- Poljudnoznanstveno besedilo
- Uradovalno besedilo
- Uradno besedilo
- Neuradno besedilo
- Formalno besedilo
- Neformalno besedilo
- Govorjeno besedilo
- Zapisano besedilo
- Objektivno besedilo
- Subjektivno besedilo
- Tvorec
- Prejemnik
- Naslovnik
- Besedni jezik
- Nebesedni jezik
- Slušni prenosnik
- Vidni prenosnik
- Navezovanje
- Napovedovanje
- Nanašalnica
- Pripovedovanje
- Opisovanje
- Razlaganje
- Utemeljevanje/argumentacija
- Sogovorec
- Sporočevalčev namen
Skupne kompetence
- 5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
Didaktična priporočila
Opazuje, razume, presoja tvorbo in sprejemanje besedil;
Kritično bere eno- in večkodna besedila;
Tvori okoliščinam (dejavnikom) ustrezna enogovorna in dvogovorna besedila;
Sprejema in tvori besedila na čim bolj različne, tudi nepričakovane načine, ob tem pa utrjuje in usvaja znanja in spretnosti, navedena v standardih znanja; opazuje, kako lahko tvorec besedila izraža svoj namen posredno in neposredno;
Opazuje in uporablja jezikovne in nejezikovne znake ter njihovo součinkovanje pri ustvarjanju pomena;
Prireja isto besedilo za razne naslovnike in glede na različne okoliščine ter pojasni svoje priredbe;
Spoznava in utrjuje metajezikovno znanje o besediloslovju in se strokovno izraža o besedilih, ki jih sprejema in tvori;
Razvija zmožnost pogovarjanja, dopisovanja, tvorjenja in kritičnega sprejemanja enogovornih besedil tako, da smiselno nadgrajuje načine obravnave besedila iz osnovne šole ter iz letnika v letnik;
Razvija zmožnost tvorjenja in kritičnega sprejemanja besedil najrazličnejših vrst, tudi neznanih, nepričakovanih, torej tistih, ki jih ni spoznal pri pouku.
Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi.
Uresničevanje doseganja štirih ur domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno učenec dokaže s poznavanjem prebranih umetnostnih in neumentnostnih besedil v obsegu določenega števila strani po učiteljevi presoji (tudi medpredmetno). Neumetnostna besedila se lahko navezujejo na vse predmete v šoli. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni pogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine in drugih predmetov.
1.1.1.1 1.1.2.2 1.1.5.1 5.3.4.1 5.3.5.1
Dijak ob ustreznih navodilih lahko izbirno sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in tvori besedila tistih besedilnih vrst, ki jih je spoznal že v osnovni šoli, ne da bi se moral na to posebej pripravljati.
Besedilo, ki je hkrati dejanje: vabilo, zahvala, opravičilo (1. l.), prijava, pritožba, prošnja (2. l.);
Intervju in vrste pogovorov;
Predstavitev (npr. osebe v povezavi s književnostjo) (1. l.);
Življenjepis v različnih oblikah (2. l.);
Referat (2. l.);
Reportaža (3. l.);
Komentar (ocena, kritika) (3. l.);
Šolski esej (v povezavi s poukom književnosti in postopoma). 5.1.4.1 3.3.3.1 4.2.1.1