SLOVENŠČINA kot drugi jezik

V okviru teme Sporazumevanje in besedilo dijak uzavešča temeljno jezikovno znanje; nadgrajuje motivacijo in spretnosti s področja razvijanja bralne pismenosti; sprejema, razčlenjuje, tvori in kritično vrednoti različne vrste besedil, s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost; spoznava besedilne vrste, besedilne skupine, besediloslovje ter pridobiva znanje in spretnosti s področja sprejemanja in tvorjenja besedila nasploh.

(4.2.1.1) (5.1.4.1) (3.3.3.1) (1.1.5.1)

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Dijak ob ustreznih navodilih lahko izbirno sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in tvori besedila tistih besedilnih vrst, ki jih je spoznal že v osnovni šoli (z italijanskim učnim jezikom), ne da bi se moral na to posebej pripravljati. a) S področja opisa in opisovanja so to: opis osebe, predmeta, dogajanja, živali, življenja vrstnikov ali drugih oseb, kraja, poklica, rastline, igre, športa. b) S področja argumentacije so to: oglaševalska besedila, predstavitev dogodka in svojega mnenja o njem, komentarji. c) S področja razlaganja so to: razlaga, definicija pojma, razlaga naravnega pojava. č) S področja pripovedovanja so to: različne vrste pripovedi (realne, fantazijske, o doživetjih, življenju osebe, dogodku in podobno). d) Dijak prepozna razliko med opisom osebe, oznako osebe in pripovedjo o življenju osebe. e) S področja medijskih besedil so besedilne vrste, ki jih je že spoznal: novica, vremenska napoved, intervju, podkast, potopis. f) S področja uradovalnih besedil so to: obrazci in seznami različnih vrst. g) Od govorjenih besedil pozna govorni nastop in vse vrste pogovorov. Poleg tega na podlagi osnovnošolskega znanja dijak nadgradi znanje o že znanih besedilnih vrstah ali na novo spozna naslednje besedilne vrste (v pokončnem tisku so obvezne, v poševnem so izbirne):

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: besedilo, ki je hkrati dejanje: vabilo, zahvala, opravičilo (1. l.), prijava, pritožba, prošnja (2. l.);

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: intervju in vrste pogovorov;

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: predstavitev (npr. osebe v povezavi s književnostjo) (1. l.);

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: življenjepis v različnih oblikah (2. l.);

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: referat (2. l.);

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: reportaža (3. l.);

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: komentar ( ocena, kritika ) (3. l.);

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: esejski sestavek (v povezavi s poukom književnosti in postopoma). (5.3.5.1) (5.3.4.1) (1.1.5.1) (1.1.2.2)

Didaktična priporočila: Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Učiteljem priporočamo raznolike, čim avtentičnejše, čim pristnejše, čim bolj življenjske pristope za motivacijo in preverjanje obveznosti (npr. s spisi, z govornimi nastopi/predstavitvami, s praktičnimi izdelki). (5.2.2.1) Navedeni orientacijski čas za branje umetnostnih in neumetnostnih besedil učitelj po lastni presoji preračuna v število strani ali ustrezna besedila. Cilj doseganja treh ur domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno naj učitelj preverja individualno po svoji presoji. (5.3.5.2) Neumetnostna besedila se lahko vsebinsko navezujejo na vse predmete v šoli ali izvenšolsko dogajanje in na skupne cilje. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni pogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine kot drugega jezika in drugih predmetov. Priporočljiva je taka izbira neumetnostnih besedil s področja skupnih ciljev, ki podpirajo dijaka pri pridobivanju znanja ter razvijanju spretnosti in stališč za samostojno, odgovorno, ustvarjalno, inovativno in humano delovanje v družbi prihodnosti.

Didaktična priporočila: Veliko priložnosti za obravnavo pri pouku ponuja področje trajnostnega razvoja, ki se lahko obravnava znotraj vseh predmetov in medpredmetno tako, da učitelj v pouk vključuje naslednje teme: podnebne spremembe, varstvo okolja in narave, pomen biodiverzitete, smotrna poraba energetskih virov, trajnostna proizvodnja in potrošnja, družbene neenakosti, migracije in integracija, mobilnost ter razvoj mest in prometa, medgeneracijska (ne)solidarnost, zdrav način življenja in dobro počutje, trajnostno kmetijstvo in hrana, demokracija in človekove pravice, kulturna raznolikost, strpnost in inkluzija, družbena (ne)pravičnost, moralni odnos do živali in okolja ipd. Tako aktualizira jezikovni pouk in dijaku omogoča razvijanje (kritične) sporazumevalne zmožnosti. (2.1.1.1) (2.1.2.1) (2.4.3.1) (2.2.1.2)

Didaktična priporočila: Dijak se ne uči značilnosti vsake besedilne vrste izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak postopoma povezuje besedilne vrste v besedilne skupine. Sprejema, tvori, razčlenjuje in kritično vrednoti jih na podlagi didaktičnih priporočil za to temo. Pri pouku naj prevladuje samostojno tvorjenje besedilnih vrst. Nekatere od njih spozna dijak tudi pri pouku italijanščine in tujega jezika, zato je priporočljivo načrtovati pouk tako, da dijak to znanje lahko prenaša s predmeta na predmet. Ne glede na besedilne vrste, ki so navedene v didaktičnih priporočilih za to temo, naj dijak čim večkrat pripoveduje o svojih doživetjih, predstavlja umišljene dogodke/svetove, poroča o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavlja svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavlja in ocenjuje knjigo/film/prireditev, predstavlja svoje poklicne, študijske načrte ipd.

Didaktična priporočila: Dijak razvija zmožnost tvorjenja in sprejemanja (večkodnih) besedil na različne načine. Večkodno besedilo je besedilo, ki združuje besedna in nebesedna izrazna sredstva: različne semiotske kode, na primer besede (besedno/verbalno) in fotografijo/graf/zemljevid/barve/grafično poudarjene besede. Priporočamo, da dijak ob tem čim bolj celostno opazuje vsebine, navedene v standardih znanja. Besedila tvori in sprejema tako, da na primer:

Didaktična priporočila: opazuje, razume, presoja tvorbo in sprejemanje besedil;

Didaktična priporočila: kritično bere eno- in večkodna besedila;

Didaktična priporočila: tvori okoliščinam (dejavnikom) ustrezna enogovorna in dvogovorna besedila;

Didaktična priporočila: sprejema in tvori besedila na čim bolj različne, tudi nepričakovane načine, ob tem pa utrjuje in usvaja znanja in spretnosti, navedene v standardih znanja; opazuje, kako lahko tvorec besedila izraža svoj namen posredno in neposredno;

Didaktična priporočila: opazuje in uporablja jezikovne in nejezikovne znake ter njihovo součinkovanje pri ustvarjanju pomena;

Didaktična priporočila: prireja isto besedilo za razne naslovnike in glede na različne okoliščine ter pojasni svoje priredbe;

Didaktična priporočila: razvija zmožnost pogovarjanja, dopisovanja, tvorjenja in kritičnega sprejemanja enogovornih besedil, tako da smiselno nadgrajuje načine obravnave besedila iz osnovne šole ter iz letnika v letnik. Pri določanju jezikovne zvrstnosti in pri tvorbi besedil dijak odgovori na ključna vprašanja: kdo, kaj, kje/kdaj, zakaj, kako tvori besedilo/je tvoril besedilo.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Doseganje treh ur domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno učenec dokaže s poznavanjem prebranih umetnostnih in neumetnostnih besedil v obsegu določenega števila strani po presoji učitelja. Neumetnostna besedila se lahko vsebinsko navezujejo na vse predmete v šoli. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni pogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine kot drugega jezika in drugih predmetov.