slovenščina kot drugi jezik
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Razvijanje bralne pismenosti
Učni cilji
- Je motiviran za branje različnih vrst besedil in vztraja pri zahtevnejših bralnih nalogah;
- Na mesec za obvezno domače branje umetnostnih in neumetnostnih besedil nameni vsaj tri ure;
- Bere z razumevanjem;
- Pri tvorjenju pisnih besedil izbere strategije, jih pojasni ter besedila glede na namen in vsebino utemeljeno poveže s svojim predstavnim svetom, učenjem in poklicnimi željami;
- Predstavi svoj napredek pri razvijanju bralne pismenosti in našteje svoje aktivnosti s tega področja.
Izbirni cilji
- Pozna in smiselno uporabi vire v knjižnicah;
Standardi znanja
- Na različne načine dokaže razumevanje prebranega.
Skupne kompetence
- 3.1.3.3 · Razvija zavzetost in vztrajnost ter krepi zmožnosti odložitve nagrade.
- 4.1.2.1 · Analizira, primerja in kritično vrednoti verodostojnost in zanesljivost podatkov, informacij in digitalnih vsebin.
- 5.3.5.2 · Presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.
- 5.2.2.1 · Je pozitivno naravnan, samozavesten in osredotočen na proces reševanja izziva.
- 2.1.1.1 · Kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo v navezavi na svoje trenutne zmožnosti in družben položaj.
- 2.1.2.1 · Pri svojem delovanju upošteva etična načela pravičnosti, enakopravnosti ter sočutja.
- 2.4.3.1 · Se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, kolektivni in politični ravni.
- 2.2.1.2 · Presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni.
Didaktična priporočila
Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Učiteljem priporočamo raznolike, čim avtentičnejše, čim pristnejše, čim bolj življenjske pristope za motivacijo in preverjanje obveznosti (npr. s spisi, z govornimi nastopi/predstavitvami, s praktičnimi izdelki). 5.2.2.1
Navedeni orientacijski čas za branje umetnostnih in neumetnostnih besedil učitelj po lastni presoji preračuna v število strani ali ustrezna besedila. Cilj doseganja treh ur domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno naj učitelj preverja individualno po svoji presoji. 5.3.5.2
Neumetnostna besedila se lahko vsebinsko navezujejo na vse predmete v šoli ali izvenšolsko dogajanje in na skupne cilje. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni pogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine kot drugega jezika in drugih predmetov. Priporočljiva je taka izbira neumetnostnih besedil s področja skupnih ciljev, ki podpirajo dijaka pri pridobivanju znanja ter razvijanju spretnosti in stališč za samostojno, odgovorno, ustvarjalno, inovativno in humano delovanje v družbi prihodnosti. Veliko priložnosti za obravnavo pri pouku ponuja področje trajnostnega razvoja, ki se lahko obravnava znotraj vseh predmetov in medpredmetno tako, da učitelj v pouk vključuje naslednje teme: podnebne spremembe, varstvo okolja in narave, pomen biodiverzitete, smotrna poraba energetskih virov, trajnostna proizvodnja in potrošnja, družbene neenakosti, migracije in integracija, mobilnost ter razvoj mest in prometa, medgeneracijska (ne)solidarnost, zdrav način življenja in dobro počutje, trajnostno kmetijstvo in hrana, demokracija in človekove pravice, kulturna raznolikost, strpnost in inkluzija, družbena (ne)pravičnost, moralni odnos do živali in okolja ipd. Tako aktualizira jezikovni pouk in dijaku omogoča razvijanje (kritične) sporazumevalne zmožnosti. 2.1.1.1 2.1.2.1 2.4.3.1 2.2.1.2
Besedilo, besedilne vrste, besedilne skupine
Učni cilji
- Sprejema, razčlenjuje, tvori in kritično vrednoti različne vrste besedil ter s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost.
Standardi znanja
- Na podlagi znanih besedilnih vrst (tudi iz osnovne šole) vodeno sprejema, razčlenjuje in kritično vrednoti tudi druge, znane, deloma znane ali še neznane besedilne vrste po avtonomnem izboru učitelja, kakor so naštete v didaktičnih priporočilih za to temo.
Minimalni standardi
- Sprejema, pozna, razčlenjuje in tvori naslednje besedilne vrste: vabilo, zahvala, opravičilo, prijava, pritožba, prošnja, intervju, predstavitev (npr. osebe v povezavi s književnostjo), življenjepis, referat, reportaža, komentar (ocena, kritika), esejski sestavek;
Pojmi
- Opis
- Reklama
- Pripoved
- Medijsko besedilo
- Seznam
- Obrazec
- Govorni nastop
- Pogovor
- Predstavitev
- Oglaševalsko besedilo
- Mali oglas
- Manipulativno besedilo
- Razlaga
- Oznaka
- Vabilo
- Prijava
- Pritožba
- Intervju
- Življenjepis
- Referat
- Reportaža
- Komentar
Skupne kompetence
- 1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
Didaktična priporočila
Dijak se ne uči značilnosti vsake besedilne vrste izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak postopoma povezuje besedilne vrste v besedilne skupine. Sprejema, tvori, razčlenjuje in kritično vrednoti jih na podlagi didaktičnih priporočil za to temo. Pri pouku naj prevladuje samostojno tvorjenje besedilnih vrst. Nekatere od njih spozna dijak tudi pri pouku italijanščine in tujega jezika, zato je priporočljivo načrtovati pouk tako, da dijak to znanje lahko prenaša s predmeta na predmet. Ne glede na besedilne vrste, ki so navedene v didaktičnih priporočilih za to temo, naj dijak čim večkrat pripoveduje o svojih doživetjih, predstavlja umišljene dogodke/svetove, poroča o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavlja svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavlja in ocenjuje knjigo/film/prireditev, predstavlja svoje poklicne, študijske načrte ipd.
Besediloslovje in tvorjenje ter sprejemanje besedila
Učni cilji
- Spoznava besediloslovje slovenskega jezika, njegovo vlogo pri boljšem sprejemanju in tvorjenju besedil;
- Razvija besediloslovno, metajezikovno, skladenjsko, oblikoslovno in besedoslovno zmožnost, zlasti pa (kritično) sporazumevalno zmožnost;
- Upoštevajoč dejavnike sporazumevanja in lastnosti besedilnih vrst, sprejema, razčlenjuje ter tvori (tudi večkodna) besedila že usvojenih in neznanih vrst.
Standardi znanja
- Na podlagi poznavanja vrst odvisnih stavkov in priredij določi pomenska razmerja med povedmi: vezalno, protivno, časovno, vzročno, posledično, pojasnjevalno, namerno, pogojno;
- Bere in tvori večkodno besedilo;
- Izbira in prepozna jezikovne in nejezikovne znake ter njihovo součinkovanje pri ustvarjanju pomena;
Minimalni standardi
- Prepozna, poimenuje in določi dejavnike sporazumevanja (udeleženci: tvorec [/avtor/sporočevalec/pisec/govorec], prejemnik [/naslovnik], sogovorec, okoliščine: kraj [nastanka/objave], čas [nastanka/objave]), tudi če so navedeni samo posredno, jih poimenuje in tvori dejavnikom ustrezna besedila;
- V besedilu prepozna, poimenuje in predstavi: uvod, jedro, zaključek (smiselno glede na besedilno vrsto), členitev na odstavke; temo besedila; namen besedila (avtorjev namen: posredni, neposredni; družbena vloga udeležencev sporazumevanja, s tem povezana institucionalno dana [ne]moč udeleženca) in njegov vpliv na zvrstnost ter formalnost; prenosnik: slušni, vidni itd.;
- Razvrsti znano ali neznano besedilo glede na naslednje kriterije: neumetnostno, umetnostno; praktičnosporazumevalno, medijsko, strokovno (znanstveno, poljudnoznanstveno), uradovalno; zasebno, javno; neuradno, uradno; neformalno, manj formalno, formalno; govorjeno, zapisano; objektivno, subjektivno;
- Praktično uporabi in našteje naslednje prvine navezovanja in napovedovanja: nanašalnica; naveznik (anafora); vrste navezovanja in napovedovanja: dobesedna ponovitev, osebna glagolska oblika, zaimek (ali prislov, rabljen kot zaimek), sopomenka, nadpomenka, pomenski opis (parafraza);
- Prepozna in uporabi naslednje slogovne postopke (načine razvijanja teme): pripovedovanje, opisovanje, razlaganje, utemeljevanje/argumentacija, obveščanje;
- Govori, piše, bere, posluša in razčlenjuje znane besedilne vrste, tudi tiste, ki jih je spoznal v osnovni šoli.
Pojmi
- Uvod
- Jedro
- Zaključek
- Odstavek
- Tema besedila
- Umetnostno besedilo
- Neumetnostno besedilo
- Praktičnosporazumevalno besedilo
- Medijsko besedilo
- Strokovno besedilo
- Znanstveno besedilo
- Poljudnoznanstveno besedilo
- Uradovalno besedilo
- Uradno besedilo
- Neuradno besedilo
- Formalno besedilo
- Neformalno besedilo
- Govorjeno besedilo
- Zapisano besedilo
- Objektivno besedilo
- Subjektivno besedilo
- Tvorec
- Prejemnik
- Naslovnik
- Besedni jezik
- Nebesedni jezik
- Slušni prenosnik
- Vidni prenosnik
- Navezovanje
- Napovedovanje
- Nanašalnica
- Pripovedovanje
- Opisovanje
- Razlaganje
- Utemeljevanje/argumentacija
- Sogovorec
- Sporočevalčev namen
Skupne kompetence
- 5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
Didaktična priporočila
Opazuje, razume, presoja tvorbo in sprejemanje besedil;
Kritično bere eno- in večkodna besedila;
Tvori okoliščinam (dejavnikom) ustrezna enogovorna in dvogovorna besedila;
Sprejema in tvori besedila na čim bolj različne, tudi nepričakovane načine, ob tem pa utrjuje in usvaja znanja in spretnosti, navedene v standardih znanja; opazuje, kako lahko tvorec besedila izraža svoj namen posredno in neposredno;
Opazuje in uporablja jezikovne in nejezikovne znake ter njihovo součinkovanje pri ustvarjanju pomena;
Prireja isto besedilo za razne naslovnike in glede na različne okoliščine ter pojasni svoje priredbe;
Razvija zmožnost pogovarjanja, dopisovanja, tvorjenja in kritičnega sprejemanja enogovornih besedil, tako da smiselno nadgrajuje načine obravnave besedila iz osnovne šole ter iz letnika v letnik.
Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi.
Doseganje treh ur domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno učenec dokaže s poznavanjem prebranih umetnostnih in neumetnostnih besedil v obsegu določenega števila strani po presoji učitelja. Neumetnostna besedila se lahko vsebinsko navezujejo na vse predmete v šoli. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni pogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine kot drugega jezika in drugih predmetov.
Besedilo, ki je hkrati dejanje: vabilo, zahvala, opravičilo (1. l.), prijava, pritožba, prošnja (2. l.);
Intervju in vrste pogovorov;
Predstavitev (npr. osebe v povezavi s književnostjo) (1. l.);
Življenjepis v različnih oblikah (2. l.);
Referat (2. l.);
Reportaža (3. l.);
Komentar (ocena, kritika) (3. l.);
Esejski sestavek (v povezavi s poukom književnosti in postopoma).
4.2.1.1 5.1.4.1 3.3.3.1 1.1.5.1