slovenščina kot drugi jezik

Tema vključuje pridobivanje znanja s področja besedilnih vrst, besedilnih skupin in besediloslovja nasploh ter praktično sprejemanje, razumevanje in tvorjenje neumetnostnih besedil. Dijak dobiva motivacijo in spretnosti s področja razvijanja bralne pismenosti, hkrati razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost, v povezavi z njo pa tudi besediloslovno, metajezikovno, skladenjsko, oblikoslovno in besedoslovno zmožnost.

OBVEZNE BESEDILNE VRSTE opisovanje opis osebe, opis postopka (navodilo za varno uporabo naprave, recept, poročilo o dogodku), poklica, rastline, igre, športa, predmeta, življenja vrstnikov ali drugih oseb, predstavitev svojih poklicnih načrtov argumentacija oglaševalska besedila (reklama), predstavitev dogodka in svojega mnenja o njem, komentarji o različnih temah (tudi s področja stroke) razlaganje razlaga (npr. o pomenu opravljanja domačih nalog za posameznikov razvoj) pripovedovanje vrste pripovedi: realne, fantazijske, o doživetjih, o življenju osebe, o dogodku medijska besedila pogovor, novica, vremenska napoved uradovalna besedila obrazci in seznami različnih vrst besedila kot (hkratno) vabilo, opravičilo, prošnja, zahvala, pritožba, obvestilo, nasvet (strokovnjaka) dejanje govorjena besedila govorni nastop, vrste pogovorov (osebni, telefonski, spletni), in sicer prepričevalni, pogajalni pogovor IZBIRNE BESEDILNE VRSTE avdio- in videoposnetki ter druge spletne vsebine, ki obravnavajo aktualne teme v poklicu (npr. spletni seminar/webinar, razlagalni videoposnetek, kratka predstavitev poslovne ideje/pitch, podkast) predstavitev doživetja (npr. dela na praksi), opis države/naprave, sožalje

Ob temi je mogoče razvijati tudi dve digitalni kompetenci s področja informacijske pismenosti:

Brskanje po podatkih, iskanje, filtriranje podatkov, informacij in drugih vsebin (4.1.1.1);

Vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin (4.1.2.1).

Pri načrtovanju dela s kompleksnejšimi besedili (s področja trajnostnega razvoja ipd.) je ključno, da učitelj izbere ustrezna besedila, ki so prilagojena starosti, interesom in recepcijski zmožnosti dijakov, in (če je mogoče) tudi poklicu, za katerega se dijak izobražuje. Ko je besedilo ustrezno, je dijak bolj motiviran za sprejemanje besedila. Ob tem učinkoviteje usvaja značilnosti besedilnih vrst ter razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost pri poklicnem delovanju in tudi širše. Ob tem naj čim pogosteje razmišlja tudi o pomenu bralne pismenosti za delovanje v poklicnem življenju in družbi nasploh.

(1.1.1.1) (3.1.5.1) (3.3.1.2)

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Obravnava nekaterih neumetnostnih besedil se lahko uresničuje tudi medpredmetno, priporočljivo pa zlasti v povezavi (in smiselno) s poklicnim področjem, za katerega se dijak izobražuje. Izbira neumetnostnih besedil naj bo vezana tudi na področja skupnih ciljev, saj ta podpirajo dijaka pri pridobivanju znanja ter razvijanju spretnosti in stališč za samostojno, odgovorno, ustvarjalno, inovativno in humano delovanje v družbi prihodnosti. Veliko priložnosti za obravnavo pri pouku ponuja področje trajnostnega razvoja, ki se lahko obravnava znotraj vseh predmetov in medpredmetno tako, da učitelj v pouk vključuje naslednje teme: podnebne spremembe, varstvo okolja in narave, pomen biodiverzitete, smotrna poraba energetskih virov, trajnostna proizvodnja in potrošnja, družbene neenakosti, migracije in integracija, mobilnost ter razvoj mest in prometa, medgeneracijska (ne)solidarnost, zdrav način življenja in dobro počutje, trajnostno kmetijstvo in hrana, demokracija in človekove pravice, kulturna raznolikost, strpnost in inkluzija, družbena (ne)pravičnost, moralni odnos do živali in okolja ipd. (2.1.1.1) (2.1.2.1) (2.1.3.1) (2.3.1.1) (2.4.3.1)Tako aktualizira jezikovni pouk in dijaku omogoča razvijanje (kritične) sporazumevalne zmožnosti. Dijak sprejema, razčlenjuje, izkazuje razumevanje in kritično vrednoti v opisu teme navedene besedilne vrste (med njimi so tudi besedilne vrste, ki so povezane s stroko/poklicem). Značilnosti vsake besedilne vrste se ne uči izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak jih postopoma povezuje v

Besedilne skupine (prvi stolpec tabele v opisu teme).: Tema Sporazumevanje in besedilo omogoča uresničevanje naslednjih skupnih ciljev: (4.2.1.1) (4.1.1.1) (4.1.2.1) (1.1.5.1) (3.3.3.1) (5.3.5.2) (5.2.2.1)

Didaktična priporočila: Pouk se organizira tako, da dijak spozna, da so besedilne vrste, ki se jih uči pri pouku, predvsem orientacija za čim ustreznejše tvorjenje besedil v vsakdanjem življenju, da se z elektronsko komunikacijo iz dneva v dan spreminjajo tudi nekatere značilnosti besedilnih vrst in da se mora temu sproti prilagajati. Poznavanje besedilnih vrst je bolj pripomoček za lažje in učinkovitejše sporazumevanje kot pa obvezni predpis. Besedilnih vrst se ne uči izolirano, ločeno od drugih, ampak jih postopoma povezuje v besedilne skupine. Čim pogosteje izbirna besedila tudi samo posluša/gleda. Učitelj izbira zanimiva in jezikovno primerno zahtevna besedila, ki so povezana s stroko/poklicem in/ali s skupnimi cilji. Dijak lahko na podlagi sprejetega besedila s poklicnega področja kritično presoja tudi informacije in poglede skozi perspektivo trajnostnega razvoja, kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo (2.1.1.1), vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne scenarije na poklicnem področju, za katerega se izobražuje, tako da npr.:

Didaktična priporočila: bere opis poklica s področja trajnostnega razvoja in presodi, ali je poklic zanj zanimiv;

Didaktična priporočila: tvori predstavitev poklicnih načrtov in vanjo vključi tudi svoj pogled na trajnostno prihodnost na svojem poklicnem področju (npr. ob podpori plakata ali z uporabo digitalne aplikacije) (2.4.3.1);

Didaktična priporočila: ob intervjuju s strokovnjakom razmišlja o odgovornosti in vplivu vrednot posameznika na trajnostno delovanje;

Didaktična priporočila: si ogleda dokumentarni film o podnebnih spremembah in tvori razlago predstavljenega naravnega pojava.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak izkazuje usvojeno znanje tako, da praktično tvori različne besedilne vrste. Področje ponuja tudi možnost projektnega dela ali dela v skupinah, dijaki si lahko na zapise dajo povratne informacije, zapise dopolnjujejo in tako utrjujejo usvojeno znanje.

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: » organiziranje podatkov iz besedil

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: sklepanje iz besedila in razbiranje bistva

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: povzemanje besedil

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: povezovanje besednih in nebesednih/slikovnih delov v besedilu

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: celostno branje večkodnih besedil

Besedišče:: » izkazovanje razumevanja pomena besed pri sprejemanju in tvorjenju besedil

Besedišče:: uporaba tiskanih in digitalnih jezikovnih virov (priročnikov, portalov …)

Razvijanje zmožnosti kritičnega branja:: » oblikovanje lastnega mnenja o besedilih z utemeljevanjem

Razvijanje zmožnosti kritičnega branja:: presojanje besedila po dogovorjenih merilih

Razvijanje zmožnosti kritičnega branja:: oblikovanje meril za kritično vrednotenje

Didaktična priporočila: Dijak razvija zmožnost sprejemanja in tvorjenja (večkodnih) besedil s sprejemanjem in tvorjenjem (večkodnih) besedil. (Večkodno besedilo združuje besedna in nebesedna izrazna sredstva, na primer besedni jezik in fotografijo). Dijak sprejema in tvori besedila vsakdanje rabe, ne uči se terminov na pamet, prav tako se ne uči teorije posameznih besedilnih vrst, temveč značilnosti spoznava in prepoznava praktično in jih na podlagi praktičnih primerov predstavi. Spoznava vlogo in pomen upoštevanja vseh znakov (tudi nebesednih) in vseh okoliščin pri tvorjenju in sprejemanju besedila. Spoznava tudi, da za sprejemanje besedila ni vseeno, kje je določeno besedilo objavljeno ali kakšna je družbena vloga udeležencev sporazumevanja. Pri tem uporablja bralne strategije ter sproti spremlja in vrednoti svoj učni napredek na tem področju.

Dejavnosti pred sprejemanjem:: » dijak se pogovarja o tem, na kaj bo pozoren med poslušanjem (in gledanjem) pogovora oz. med branjem dvogovornih besedil.

Dejavnosti pred sprejemanjem:: Pred poslušanjem (in gledanjem) oz. branjem besedila se pogovarja o tem, čemu poslušamo oz. beremo besedila, kako se pripravimo na poslušanje oz. branje, kaj delamo med njim in kaj po njem ter čemu to delamo.

Dejavnosti med sprejemanjem:: » dijak posluša (in gleda) pogovor oz. bere dopis določene vrste oz. bere neumetnostno besedilo določene vrste;

Dejavnosti med sprejemanjem:: bere dopis določene vrste;

Dejavnosti med sprejemanjem:: bere enostavna avtentična besedila in avtentične dopise, jih primerja z vzorčnimi ter predstavi svoje ugotovitve.

Dejavnosti po sprejemanju:: » dijak vrednoti vljudnost sogovorcev oz. pisca dopisa ter njun oz. njegov način pogovarjanja oz. dopisovanja glede na značilnosti dane vrste pogovorov oz. dopisov ter utemelji svoje mnenje;

Dejavnosti po sprejemanju:: se pogovarja o sporočevalcu, naslovniku in temi ob konkretnih primerih iz besedila in predstavi svoje mnenje;

Dejavnosti po sprejemanju:: obnovi besedilo (po potrebi z učiteljevo pomočjo);

Dejavnosti po sprejemanju:: argumentirano vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost besedila.

Dejavnosti pred tvorjenjem:: » Dijak se pogovarja o tem, kako bi čim bolje tvoril dialoško besedilo.

Dejavnosti med tvorjenjem:: » Dijak tvori dialoško besedilo (pogovor oz. dopis) določene vrste.

Dejavnosti med tvorjenjem:: Tvori besedilo določene vrste, tako da govorno nastopa (oz. je postavljen v javni govorni položaj) oz. piše.

Dejavnosti po tvorjenju:: » dijak argumentirano vrednoti svoje in druge pogovore oz. dopise, utemelji svoje mnenje;

Dejavnosti po tvorjenju:: vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje;

Dejavnosti po tvorjenju:: po poslušanju (svojih in drugih) pogovorov in govornih nastopov vrednoti ustreznost jezikovne zvrsti in utemelji svoje mnenje;

Dejavnosti po tvorjenju:: vrednoti svojo zmožnost pogovarjanja oz. dopisovanja in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal. V povezavi z znanjem besedoslovja sopomenkam iz besedila določi slogovno vrednost in pove, v katerih okoliščinah bi lahko uporabil slogovno zaznamovane, v katerih pa nezaznamovane besede.

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: 1. Strategije za določanje bistva (npr. iskanje ključnih povedi), npr. z vprašanji:

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: O čem ali o kom govori besedilo?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Kateri so glavni, ključni, najpomembnejši pojmi?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Kaj je sporočilo tega besedila? 2. Strategije za določanje podrobnosti, ločevanje različno pomembnih informacij, npr. z vprašanji:

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: S katerimi podatki je dopolnjena glavna misel v besedilu? Iz česa jo razbereš?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: S čim je podrobneje pojasnjeno/podprto sporočilo besedila?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Iz katerih jezikovnih sredstev v besedilu lahko sklepamo o njegovem namenu? 3. Strategije za prikazovanje hierarhičnih in logičnih razmerij, z različnimi grafičnimi ponazoritvami, kot so:

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: pojmovne mreže, ki prikazujejo povezave med pojmi v besedilu;

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: miselni vzorci;

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: preglednice ipd. 4. Strategije za širjenje besedišča, npr.

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Učitelj izbere besede/besedne zveze, ki se povezujejo z določeno temo, vsebino, vrsto besedila … Nato spodbudi dijaka, da zapiše čim več besed/pojmov, ki so v kakršni koli zvezi z izbrano besedo.

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Vse zapisane besede/pojme dijak združi v pojmovne skupine po dogovorjenih kriterijih (vrstah besed, oblikah, pomenskih razmerjih …) in jih poveže v širše povezave, npr. glede na slogovno ustreznost.

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Nove besede in besedne zveze poveže z že znanimi.

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Po potrebi si pomaga z jezikovnimi svetovalnicami in slovarji v knjižni ali elektronski obliki. 5. Strategije kritičnega sprejemanja neumetnostnega besedila, npr. razlikovanje dejstev od stališč/mnenj, z vprašanji:

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Kaj iz besedila lahko izvemo ali sklepamo o avtorju besedila?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Iz česa v besedilu je mogoče sklepati, ali je tvorec/avtor besedila strokovnjak na svojem področju ali ne?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Ali lahko v besedilu navedene podatke preverimo?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Je v besedilu navedeno, kako so bili podatki zbrani?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Iz česa lahko sklepamo, ali so navedeni primeri resnični in ustrezni?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Kateri namen je mogoče prepoznati v besedilu? Je izražen neposredno ali je prikrit?

Bralne strategije pri sprejemanju neumetnostnih besedil: Kako lahko v besedilu ločimo dejstva od mnenj in stališč?

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: Učitelj naj dijaka spodbuja k tvorjenju raznolikih besedil; pri tem naj slovnične in pravopisne napake razume kot priložnosti za učenje. Ključno je, da se dijak zaveda, da so napake naravni del učnega procesa in pomemben korak k izboljšanju jezikovnega znanja (to naj učitelj upošteva tudi pri vrednotenju). Učitelj naj popravlja samo tiste slovnične in pravopisne napake, ki jih je že obravnaval pri pouku, in v odvisnosti od vsakokratne dijakove jezikovne ravni. Učitelj povratne informacije o napakah pri tvorjenju prilagodi dijakovim individualnim potrebam in zmožnostim. Namesto splošnih komentarjev mu poda konkretne in konstruktivne povratne informacije, ki mu bodo pomagale razumeti, kako lahko napako popravi. (5.3.5.3) Spremljanje in vrednotenje učnega napredka pri delu z neumetnostnimi besedili (3.1.3.2)

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: dijak lahko spremlja in vrednoti svoj učni napredek pri sprejemanju razumevanju in tvorjenju besedil na več načinov, npr.: redno (oz. po vsaki dejavnosti) z učiteljevo pomočjo in/ali samostojno vrednoti svoje učenje z uporabo kriterijev uspešnosti, ki jih oblikuje sam ali z učiteljevo pomočjo pri pouku (ta naj vključujejo tudi uporabo bralnih strategij in strokovnih terminov pri tej temi), in popravlja/izboljšuje svoje izdelke skladno s temi ugotovitvami;

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: sodeluje pri vrstniškem vrednotenju, ko dijaki skupaj s sošolci ocenjujejo in komentirajo dela drug drugega; to spodbuja kritično mišljenje in izboljšuje razumevanje kriterijev uspešnosti;

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: v dnevnik učenja beleži svoje izzive in razmisleke pri delu z besedili, kar pomaga prepoznati in krepiti odgovornost za lastno učenje ipd.

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:: » posluša (in gleda) oz. bere dialoška in monološka besedila, jih razčlenjuje, povzema, primerja, doživlja in vrednoti ter utemelji svoje mnenje – pri tem spoznava, da dejavnosti pred poslušanjem oz. branjem, med njim in po njem pomembno vplivajo na njegovo razumevanje in vrednotenje besedila;

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:: usvaja temeljne strategije poslušanja oz. branja ter prepoznava zgradbene in jezikovne značilnosti tistih vrst besedil, ki jih bo tudi tvoril;

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:: se pogovarja, govorno nastopa, piše dopise in monološka besedila – pri tem se navaja na to, da se je na tvorjenje besedila treba pripraviti in da je treba upoštevati naslovnika in druge okoliščine ter obvladati temo, o kateri se sporoča, poimenovalne možnosti in zakonitosti jezika, v katerem se sporoča, in zgradbene in jezikovne značilnosti dane besedilne vrste ipd.;

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:: kritično opazuje svoje sporazumevanje in sporazumevanje drugih, ga vrednoti in utemelji svoje mnenje; če je potrebno, predlaga izboljšave in utemelji svoje predloge;

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:: dejavno in problemsko razvija temeljne gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno (poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno), slogovno in metajezikovno zmožnost, ter se zaveda njihove vloge pri izboljšanju svojega sporazumevanja. Merila za izbiro neumetnostnega besedila s poklicnega področja (in trajnostnega razvoja) za obravnavo pri

Pouku: 1. Aktualnost teme 2. Prilagojenost predznanju in recepcijski zmožnosti dijakov 3. Verodostojnost navedenih informacij, zanesljivost in preverljivost (digitalnih ali tiskanih) virov 4. Spodbujanje kritičnega mišljenja 5. Tematska navezava na lokalno okolje in dijakove izkušnje

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: » organiziranje podatkov iz besedil

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: sklepanje iz besedila in razbiranje bistva

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: povzemanje besedil

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: povezovanje besednih in nebesednih/slikovnih delov v besedilu

Razvijanje zmožnosti razumevanja besedil:: celostno branje večkodnih besedil

Razvijanje zmožnosti kritičnega branja:: » oblikovanje lastnega mnenja o besedilih z utemeljevanjem

Razvijanje zmožnosti kritičnega branja:: presojanje (vrednotenje) besedil glede na dane kriterije

Razvijanje zmožnosti kritičnega branja:: postavljanje kriterijev za kritično vrednotenje besedil

Odziv na besedilo in tvorjenje besedil:: » tvorjenje smiselnih in ustreznih govorjenih in zapisanih besedil o prebranem/poslušanem

Odziv na besedilo in tvorjenje besedil:: uporaba prebranega v novih situacijah

Odziv na besedilo in tvorjenje besedil:: uporaba ustreznih strategij za tvorjenje (govorjenih/pisnih) besedil