slovenščina kot drugi jezik

Bere opis poklica s področja trajnostnega razvoja in presodi, ali je poklic zanj zanimiv;

Tvori predstavitev poklicnih načrtov in vanjo vključi tudi svoj pogled na trajnostno prihodnost na svojem poklicnem področju (npr. ob podpori plakata ali z uporabo digitalne aplikacije);

Ob intervjuju s strokovnjakom razmišlja o odgovornosti in vplivu vrednot posameznika na trajnostno delovanje;

Si ogleda dokumentarni film o podnebnih spremembah in tvori razlago predstavljenega naravnega pojava.

Dijak se pogovarja o tem, na kaj bo pozoren med poslušanjem (in gledanjem) pogovora oz. med branjem dvogovornih besedil;

Pred poslušanjem (in gledanjem) oz. branjem besedila se pogovarja o tem, čemu poslušamo oz. beremo besedila, kako se pripravimo na poslušanje oz. branje, kaj delamo med njim in kaj po njem ter čemu to delamo.

Dijak posluša (in gleda) pogovor oz. bere dopis določene vrste oz. bere neumetnostno besedilo določene vrste;

Bere dopis določene vrste;

Bere enostavna avtentična besedila in avtentične dopise, jih primerja z vzorčnimi ter predstavi svoje ugotovitve.

Dijak vrednoti vljudnost sogovorcev oz. pisca dopisa ter njun oz. njegov način pogovarjanja oz. dopisovanja glede na značilnosti dane vrste pogovorov oz. dopisov ter utemelji svoje mnenje;

Se pogovarja o sporočevalcu, naslovniku in temi ob konkretnih primerih iz besedila in predstavi svoje mnenje;

Obnovi besedilo (po potrebi z učiteljevo pomočjo);

Argumentirano vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost besedila.

Dijak se pogovarja o tem, kako bi čim bolje tvoril dialoško besedilo.

Dijak tvori dialoško besedilo (pogovor oz. dopis) določene vrste;

Tvori besedilo določene vrste, tako da govorno nastopa (oz. je postavljen v javni govorni položaj) oz. piše.

Dijak argumentirano vrednoti svoje in druge pogovore oz. dopise, utemelji svoje mnenje;

Vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje;

Po poslušanju (svojih in drugih) pogovorov in govornih nastopov vrednoti ustreznost jezikovne zvrsti in utemelji svoje mnenje;

Vrednoti svojo zmožnost pogovarjanja oz. dopisovanja in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal;

V povezavi z znanjem besedoslovja sopomenkam iz besedila določi slogovno vrednost in pove, v katerih okoliščinah bi lahko uporabil slogovno zaznamovane, v katerih pa nezaznamovane besede.

Redno (oz. po vsaki dejavnosti) z učiteljevo pomočjo in/ali samostojno vrednoti svoje učenje z uporabo kriterijev uspešnosti, ki jih oblikuje sam ali z učiteljevo pomočjo pri pouku (ta naj vključujejo tudi uporabo bralnih strategij in strokovnih terminov pri tej temi) in popravlja/izboljšuje svoje izdelke skladno s temi ugotovitvami;

Sodeluje pri vrstniškem vrednotenju, ko dijaki skupaj s sošolci ocenjujejo in komentirajo dela drug drugega; to spodbuja kritično mišljenje in izboljšuje razumevanje kriterijev uspešnosti;

V t. i. dnevnik učenja beleži svoje izzive in razmisleke pri delu z besedili, kar pomaga k prepoznavanju področij za izboljšanje in razvijanju odgovornosti za lastno učenje.

Posluša (in gleda) oz. bere dialoška in monološka besedila, jih razčlenjuje, povzema, primerja, doživlja in vrednoti ter utemelji svoje mnenje, pri tem spoznava, da dejavnosti pred poslušanjem oz. branjem, med njim in po njem pomembno vplivajo na njegovo razumevanje in vrednotenje besedila;

Usvaja temeljne strategije poslušanja oz. branja ter prepoznava zgradbene in jezikovne značilnosti tistih vrst besedil, ki jih bo tudi tvoril;

Se pogovarja, govorno nastopa, piše dopise in monološka besedila, pri tem se navaja na to, da se je na tvorjenje besedila treba pripraviti in da je treba upoštevati naslovnika in druge okoliščine ter obvladati temo, o kateri se sporoča, poimenovalne možnosti in zakonitosti jezika, v katerem se sporoča, in zgradbene in jezikovne značilnosti dane besedilne vrste ipd.;

Kritično opazuje svoje sporazumevanje in sporazumevanje drugih, ga vrednoti in utemelji svoje mnenje; če je potrebno, predlaga izboljšave in utemelji svoje predloge;

Dejavno in problemsko razvija temeljne gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno (poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno), slogovno in metajezikovno zmožnost, ter se zaveda njihove vloge pri izboljšanju svojega sporazumevanja.

Sporazumeva se z uporabo različnih digitalnih tehnologij in razume ustrezna sredstva komunikacije v danih okoliščinah.

Razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo. 1.1.5.1

Konstruktivno sodeluje v različnih vrstah odnosov na različnih področjih; krepi sodelovalne veščine, spretnosti vzpostavljanja in vzdrževanja kakovostnih odnosov v oddelku, v družini, v šoli, v širši skupnosti, temelječih na spoštljivem in asertivnem komuniciranju ter enakopravnosti. 3.3.3.2 3.3.3.1

Pri uporabi digitalnih tehnologij in omrežij prilagaja svoje vedenje pričakovanjem in pravilom, ki veljajo v določeni skupini. 4.2.5.1

Morebitne spore rešuje na konstruktiven način in po potrebi sklepa kompromise. 5.3.4.2

V okviru teme Sporazumevanje in besedilo, ki je ključna za dober pouk slovenskega jezika, dijak uzavešča in nadgrajuje znanje s področja besedilnih vrst (ki jih je spoznal v osnovnošolskem ali srednjem poklicnem izobraževanju), besedilnih skupin, besediloslovja ter sprejemanja, razumevanja in tvorjenja neumetnostnih besedil nasploh. Pri tem utrjuje in nadgrajuje značilnosti ustreznega in uspešnega sporazumevanja ter tako razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost, v povezavi z njo pa tudi besediloslovno, metajezikovno, skladenjsko, oblikoslovno in besedoslovno zmožnost.

Obravnava neumetnostnih besedil naj se vsebinsko v čim večji meri povezuje s poklicnim področjem, za katerega se dijak izobražuje. 5.1.3.1

Izbira neumetnostnih besedil naj bo vezana tudi na področja skupnih ciljev, saj ta podpirajo dijaka pri pridobivanju znanja ter razvijanju spretnosti in stališč za samostojno, odgovorno, ustvarjalno, inovativno in humano delovanje v družbi prihodnosti. Veliko priložnosti za obravnavo pri pouku ponuja področje trajnostnega razvoja, ki se lahko obravnava znotraj vseh predmetov in medpredmetno tako, da učitelj v pouk vključuje naslednje teme: podnebne spremembe, varstvo okolja in narave, pomen biodiverzitete, smotrna poraba energetskih virov, trajnostna proizvodnja in potrošnja, družbene neenakosti, migracije in integracija, mobilnost ter razvoj mest in prometa, medgeneracijska (ne)solidarnost, zdrav način življenja in dobro počutje, trajnostno kmetijstvo in hrana, demokracija in človekove pravice, kulturna raznolikost, strpnost in inkluzija, družbena (ne)pravičnost, moralni odnos do živali in okolja ipd. Tako učitelj aktualizira jezikovni pouk in dijaku omogoča razvijanje (kritične) sporazumevalne zmožnosti. 2.1.1.1 2.1.2.1 2.4.3.1 2.2.1.2