slovenščina kot drugi jezik

Dijak sprejema, razčlenjuje spodaj navedene besedilne vrste, izkazuje razumevanje teh in jih kritično vrednoti (med njimi so tudi besedilne vrste, ki so povezane s stroko/poklicem). Značilnosti vsake besedilne vrste se ne uči izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak jih postopoma povezuje v besedilne skupine.

OBVEZNE BESEDILNE VRSTE opisovanje življenjepis v različnih oblikah, opis kraja, poklica, športa, predmeta, postopka (navodilo za strokovno delo, navodilo za uporabo ipd.) argumentacija oglaševalska besedila, predstavitev dogodka in svojega mnenja o njem, komentarji (ocene, kritike) razlaganje razlaga, definicija pojma (tudi terminologije s strokovnega področja) pripovedovanje vrste pripovedi: realne, fantazijske, o doživetjih, o življenju osebe, o dogodku medijska besedila novica, vremenska napoved, intervju (s strokovnjakom) uradovalna besedila obrazci in seznami različnih vrst besedila kot (hkratno) vabilo, opravičilo, prošnja, zahvala, pritožba, obvestilo, nasvet strokovnjaka (npr. s poklicnega področja) dejanje govorjena besedila vrste pogovorov, referat hibridne besedilne vrste reportaža, strokovni članek, avdio- in videoposnetek ter druge spletne vsebine, ki obravnavajo aktualne teme v poklicu (npr. spletni seminar/webinar, razlagalni videoposnetek, podkast) IZBIRNE BESEDILNE VRSTE reportaža, strokovni članek, avdio- in videoposnetek ter druge spletne vsebine, ki obravnavajo aktualne teme v poklicu (npr. spletni seminar/webinar, razlagalni videoposnetek, podkast)

V okviru teme Sporazumevanje in besedilo , ki je ključna za dober pouk slovenskega jezika, dijak uzavešča in nadgrajuje znanje s področja besedilnih vrst (ki jih je spoznal v osnovnošolskem ali srednjem poklicnem izobraževanju), besedilnih skupin, besediloslovja ter sprejemanja, razumevanja in tvorjenja neumetnostnih besedil nasploh. Pri tem utrjuje in nadgrajuje značilnosti ustreznega in uspešnega sporazumevanja ter tako razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost, v povezavi z njo pa tudi besediloslovno, metajezikovno, skladenjsko, oblikoslovno in besedoslovno zmožnost.

Obravnava neumetnostnih besedil naj se vsebinsko v čim večji meri povezuje s poklicnim področjem, za katerega se dijak izobražuje. (5.1.3.1)

Izbira neumetnostnih besedil naj bo vezana tudi na področja skupnih ciljev, saj ta podpirajo dijaka pri pridobivanju znanja ter razvijanju spretnosti in stališč za samostojno, odgovorno, ustvarjalno, inovativno in humano delovanje v družbi prihodnosti. Veliko priložnosti za obravnavo pri pouku ponuja področje trajnostnega razvoja, ki se lahko obravnava znotraj vseh predmetov in medpredmetno tako, da učitelj v pouk vključuje naslednje teme: podnebne spremembe, varstvo okolja in narave, pomen biodiverzitete, smotrna poraba energetskih virov, trajnostna proizvodnja in potrošnja, družbene neenakosti, migracije in integracija, mobilnost ter razvoj mest in prometa, medgeneracijska (ne)solidarnost, zdrav način življenja in dobro počutje, trajnostno kmetijstvo in hrana, demokracija in človekove pravice, kulturna raznolikost, strpnost in inkluzija, družbena (ne)pravičnost, moralni odnos do živali in okolja ipd. Tako učitelj aktualizira jezikovni pouk in dijaku omogoča razvijanje (kritične) sporazumevalne zmožnosti. (2.1.1.1) (2.1.2.1) (2.4.3.1) (2.2.1.2)

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Obravnava nekaterih neumetnostnih besedil se lahko uresničuje tudi medpredmetno, priporočljivo pa zlasti v povezavi (in smiselno) s poklicnim področjem, za katerega se dijak izobražuje. Tema se povezuje s skupino ciljev Slovenščina v digitalni dobi ter temo Jezikovni sistem in njegova vloga. Pri načrtovanju pouka naj učitelj upošteva predznanje, ki ga je dijak pridobil pri predmetu slovenščina kot drugi jezik v osnovni šoli pa tudi pri pouku italijanščine in tujega jezika. Dijak ob primerih besedil spoznava, da so besedilne vrste, ki se jih uči pri pouku, predvsem orientacija za čim ustreznejše tvorjenje besedil v vsakdanjem življenju. Spoznava tudi, da se z elektronsko komunikacijo iz dneva v dan spreminjajo nekatere značilnosti besedilnih vrst in da se mora temu sproti prilagajati, zato naj razume svoje poznavanje besedilnih vrst bolj kot pripomoček za lažje in učinkovitejše sporazumevanje, ne pa kot obvezni predpis. Dijak naj sprejema (bere in posluša), razčlenjuje in vrednoti tudi besedila, ki ne ustrezajo zakonitostim ene same besedilne vrste, npr.: reportaže, strokovne članke, kakovostne avdio- in videoposnetke ter druge spletne vsebine, ki obravnavajo aktualne teme v poklicu (npr. spletne seminarje/webinarje, razlagalne videoposnetke, podkaste). Ob tem naj čim pogosteje razmišlja tudi o pomenu bralne pismenosti za oblikovanje identitete in delovanje v družbi. Ob temi Sporazumevanje in besedilo se uresničuje spodaj izpostavljene skupne cilje.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Sporazumeva se z uporabo različnih digitalnih tehnologij in razume ustrezna sredstva komunikacije v danih okoliščinah.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo. (1.1.5.1)

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Konstruktivno sodeluje v različnih vrstah odnosov na različnih področjih; krepi sodelovalne veščine, spretnosti vzpostavljanja in vzdrževanja kakovostnih odnosov v oddelku, v družini, v šoli, v širši skupnosti, temelječih na spoštljivem in asertivnem komuniciranju ter enakopravnosti. (3.3.3.1) (3.3.3.2)

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Pri uporabi digitalnih tehnologij in omrežij prilagaja svoje vedenje pričakovanjem in pravilom, ki veljajo v določeni skupini. (4.2.5.1)

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Morebitne spore rešuje na konstruktiven način in po potrebi sklepa kompromise. (5.3.4.2)

Didaktična priporočila: Pouk se organizira tako, da dijak spozna, da so besedilne vrste, ki se jih uči pri pouku, predvsem orientacija za čim ustreznejše tvorjenje besedil v vsakdanjem življenju, da se z elektronsko komunikacijo iz dneva v dan spreminjajo tudi nekatere značilnosti besedilnih vrst in da se mora temu sproti prilagajati. Poznavanje besedilnih vrst je bolj pripomoček za lažje in učinkovitejše sporazumevanje kot pa obvezni predpis. Besedilnih vrst se ne uči izolirano, ločeno od drugih, ampak jih postopoma povezuje v besedilne skupine. Čim pogosteje izbirna besedila tudi samo posluša/gleda. Učitelj izbira zanimiva in jezikovno primerno zahtevna besedila, ki so povezana s stroko in/ali s skupnimi cilji. Dijak lahko na podlagi sprejetega besedila s poklicnega področja kritično presoja npr. tudi informacije in poglede skozi perspektivo trajnostnega razvoja (2.1.1.1), oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo, vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne scenarije na poklicnem področju, za katerega se izobražuje, tako da npr.:

Didaktična priporočila: bere opis poklica s področja trajnostnega razvoja in presodi, ali je poklic zanj zanimiv;

Didaktična priporočila: tvori predstavitev poklicnih načrtov in vanjo vključi tudi svoj pogled na trajnostno prihodnost na svojem poklicnem področju (npr. ob podpori plakata ali z uporabo digitalne aplikacije);

Didaktična priporočila: ob intervjuju s strokovnjakom razmišlja o odgovornosti in vplivu vrednot posameznika na trajnostno delovanje;

Didaktična priporočila: si ogleda dokumentarni film o podnebnih spremembah in tvori razlago predstavljenega naravnega pojava.

Didaktična priporočila: Dijak razvija zmožnost tvorjenja in sprejemanja (večkodnih) besedil s sprejemanjem in tvorjenjem besedil. (Večkodno besedilo je besedilo, ki združuje besedna in nebesedna izrazna sredstva, na primer besedilo in fotografijo.) Dijak sprejema in tvori besedila vsakdanje rabe, ne uči se terminov na pamet, prav tako se ne uči teorije posameznih besedilnih vrst, temveč značilnosti spoznava in prepoznava praktično ter jih na podlagi praktičnih primerov predstavi. Spoznava vlogo in pomen upoštevanja vseh znakov (tudi nebesednih) in vseh okoliščin pri tvorjenju in sprejemanju besedila. Spoznava tudi, da za sprejemanje besedila ni vseeno, kje je določeno besedilo objavljeno ali kakšna je družbena vloga udeležencev sporazumevanja. Pri sprejemanju besedil uporablja bralne strategije ter sproti spremlja in vrednoti svoj učni napredek.

Dejavnosti pred sprejemanjem:: » dijak se pogovarja o tem, na kaj bo pozoren med poslušanjem (in gledanjem) pogovora oz. med branjem dvogovornih besedil;

Dejavnosti pred sprejemanjem:: pred poslušanjem (in gledanjem) oz. branjem besedila se pogovarja o tem, čemu poslušamo oz. beremo besedila, kako se pripravimo na poslušanje oz. branje, kaj delamo med njim in kaj po njem ter čemu to delamo.

Dejavnosti med sprejemanjem:: » dijak posluša (in gleda) pogovor oz. bere dopis določene vrste oz. bere neumetnostno besedilo določene vrste;

Dejavnosti med sprejemanjem:: bere dopis določene vrste;

Dejavnosti med sprejemanjem:: bere enostavna avtentična besedila in avtentične dopise, jih primerja z vzorčnimi ter predstavi svoje ugotovitve.

Dejavnosti po sprejemanju:: » dijak vrednoti vljudnost sogovorcev oz. pisca dopisa ter njun oz. njegov način pogovarjanja oz. dopisovanja glede na značilnosti dane vrste pogovorov oz. dopisov ter utemelji svoje mnenje;

Dejavnosti po sprejemanju:: se pogovarja o sporočevalcu, naslovniku in temi ob konkretnih primerih iz besedila in predstavi svoje mnenje;

Dejavnosti po sprejemanju:: obnovi besedilo (po potrebi z učiteljevo pomočjo);

Dejavnosti po sprejemanju:: argumentirano vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost besedila.

Dejavnosti pred tvorjenjem:: » dijak se pogovarja o tem, kako bi čim bolje tvoril dialoško besedilo.

Dejavnosti med tvorjenjem:: » dijak tvori dialoško besedilo (pogovor oz. dopis) določene vrste;

Dejavnosti med tvorjenjem:: tvori besedilo določene vrste, tako da govorno nastopa (oz. je postavljen v javni govorni položaj) oz. piše.

Dejavnosti po tvorjenju:: » dijak argumentirano vrednoti svoje in druge pogovore oz. dopise, utemelji svoje mnenje;

Dejavnosti po tvorjenju:: vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje;

Dejavnosti po tvorjenju:: po poslušanju (svojih in drugih) pogovorov in govornih nastopov vrednoti ustreznost jezikovne zvrsti in utemelji svoje mnenje;

Dejavnosti po tvorjenju:: vrednoti svojo zmožnost pogovarjanja oz. dopisovanja in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal;

Dejavnosti po tvorjenju:: v povezavi z znanjem besedoslovja sopomenkam iz besedila določi slogovno vrednost in pove, v katerih okoliščinah bi lahko uporabil slogovno zaznamovane, v katerih pa nezaznamovane besede.

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: Učitelj naj dijaka spodbuja k tvorjenju raznolikih besedil; pri tem naj slovnične in pravopisne napake razume kot priložnosti za učenje. Ključno je, da se dijak zaveda, da so napake naravni del učnega procesa in pomemben korak k izboljšanju jezikovnega znanja (to naj učitelj upošteva tudi pri vrednotenju). Učitelj naj popravlja samo tiste slovnične in pravopisne napake, ki jih je že obravnaval pri pouku, in v odvisnosti od vsakokratne dijakove jezikovne ravni. Učitelj naj povratne informacije o napakah pri tvorjenju prilagodi dijakovim individualnim potrebam in zmožnostim. Namesto splošnih komentarjev naj mu poda konkretne in konstruktivne povratne informacije, ki mu bodo pomagale razumeti, kako lahko napako popravi. Spremljanje in vrednotenje učnega napredka pri delu z neumetnostnimi besedili Dijak lahko spremlja in vrednoti svoj učni napredek pri sprejemanju razumevanju in tvorjenju besedil na več načinov, npr.:

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: redno (oz. po vsaki dejavnosti) z učiteljevo pomočjo in/ali samostojno vrednoti svoje učenje z uporabo kriterijev uspešnosti, ki jih oblikuje sam ali z učiteljevo pomočjo pri pouku (ta naj vključujejo tudi uporabo bralnih strategij in strokovnih terminov pri tej temi) in popravlja/izboljšuje svoje izdelke skladno s temi ugotovitvami;

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: sodeluje pri vrstniškem vrednotenju, ko dijaki skupaj s sošolci ocenjujejo in komentirajo dela drug drugega; to spodbuja kritično mišljenje in izboljšuje razumevanje kriterijev uspešnosti;

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: v t. i. dnevnik učenja beleži svoje izzive in razmisleke pri delu z besedili, kar pomaga k prepoznavanju področij za izboljšanje in razvijanju odgovornosti za lastno učenje. Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: posluša (in gleda) oz. bere dialoška in monološka besedila, jih razčlenjuje, povzema, primerja, doživlja in vrednoti ter utemelji svoje mnenje, pri tem spoznava, da dejavnosti pred poslušanjem oz. branjem, med njim in po njem pomembno vplivajo na njegovo razumevanje in vrednotenje besedila;

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: usvaja temeljne strategije poslušanja oz. branja ter prepoznava zgradbene in jezikovne značilnosti tistih vrst besedil, ki jih bo tudi tvoril;

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: se pogovarja, govorno nastopa, piše dopise in monološka besedila, pri tem se navaja na to, da se je na tvorjenje besedila treba pripraviti in da je treba upoštevati naslovnika in druge okoliščine ter obvladati temo, o kateri se sporoča, poimenovalne možnosti in zakonitosti jezika, v katerem se sporoča, in zgradbene in jezikovne značilnosti dane besedilne vrste ipd.;

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: kritično opazuje svoje sporazumevanje in sporazumevanje drugih, ga vrednoti in utemelji svoje mnenje; če je potrebno, predlaga izboljšave in utemelji svoje predloge;

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil: dejavno in problemsko razvija temeljne gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno (poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno), slogovno in metajezikovno zmožnost, ter se zaveda njihove vloge pri izboljšanju svojega sporazumevanja. Izbira neumetnostnega besedila s poklicnega področja za obravnavo pri pouku Pri izbiri neumetnostnih besedil s poklicnega področja priporočamo tudi tista, ki se hkrati navezujejo na teme, povezane s trajnostnim razvojem. Pri izbiri naj učitelj upošteva naslednje kriterije: 1. aktualnost teme (besedilo naj obravnava teme trajnostnega razvoja, ki so za dijaka aktualne tudi z vidika poklica, za katerega se izobražuje); 2. prilagojenost recepcijski zmožnosti dijakov in predznanju; 3. verodostojnost navedenih informacij (besedilo naj temelji na zanesljivih in preverjenih digitalnih ali tiskanih virih); 4. spodbujanje kritičnega mišljenja (analiza in vrednotenju informacij); 5. povezava z lokalnim okoljem (če se besedilo navezuje na lokalno okolje, ga dijak lažje poveže z lastno izkušnjo).