slovenščina
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
V okviru teme Sporazumevanje in besedilo , ki je ključna za dober pouk slovenskega jezika, učenec uzavešča temeljna jezikovna znanja; dobiva motivacijo in spretnosti s področja razvijanja bralne pismenosti; sprejema, razčlenjuje, tvori in kritično vrednoti različne vrste besedil in s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost; pridobiva znanje s področja besedilnih vrst, besediloslovja ter tvorjenja in sprejemanja besedila nasploh.
(1.1.5.1) (3.3.3.1) (4.2.1.1) (5.1.4.1)
Učenec spoznava naslednje skupine besedilnih vrst na naslednje načine (okrepljene besedilne vrste so obvezne, neokrepljene so izbirne):
A. opis in opisovanje: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnih vrst opisov, in sicer opisa osebe (4. r.), predmeta (5. r.), dogajanja (6. r.), učenec sprejema in na podlagi ustreznih navodil tvori tudi druge, nepričakovane vrste opisov, in sicer izbirno med naslednjimi možnostmi: opis živali, življenja vrstnikov ali drugih oseb, kraja, poklica, rastline, igre, športa;
B. argumentacija: učenec razčlenjuje in kritično vrednoti oglaševalska besedila ( reklama , 5. r.) ter ob njih tvori pisne ali ustne komentarje/mnenja v obliki pogovora v razredu;
C. pripoved in pripovedovanje: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja pripovedi o svojih doživetjih (5. r.) učenec sprejema in na podlagi ustreznih navodil tvori tudi druge pripovedi (izbirno: realne, fantazijske, o življenju osebe, dogodku in podobno);
Č. medijsko besedilo: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnega aktualnega medijskega besedila (4./5./6. r.) učenec sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in na podlagi ustreznih navodil tvori še neznane vrste medijskih besedil, in sicer izbirno med naslednjimi možnostmi: (aktualna) novica, vremenska napoved, medijska besedila glede na materialnost: elektronska, video, zvočna;
D. uradovalno besedilo: na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnih vrst seznamov ter obrazcev učenec uporablja sezname (4. r.) ter obrazce (5. r.), tudi elektronske (6. r.), v različnih oblikah ter se znajde ob nepričakovanih vprašanjih in nalogah v povezavi z njimi;
E. govorjeno besedilo: učenec opravi vsaj en govorni nastop letno ter sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in na podlagi ustreznih navodil tvori različne vrste pogovorov (s prijatelji, po telefonu, po spletu; 4./5./6. r.);
F. besedilne skupine, značilne za vzgojno-izobraževalni sistem: učenec sprejema, razčlenjuje in kritično vrednoti ter tvori obnovo (4./5./6. r.) in oceno (6. r.) različnih besedil zgoraj naštetih vrst.
DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: (5.3.4.1) (5.3.5.1)
Razvijanje bralne pismenosti
Učni cilji
- Je motiviran za branje v šoli in zunaj nje; (SC 1.1.4.1)
- Glasno in tiho tekoče bere besedila ter prebrano razume;
- Na mesec za obvezno domače branje umetnostnih in neumetnostnih besedil nameni vsaj tri ure in pol (tu navedeni orientacijski čas učitelj po lastni presoji preračuna v število strani ali ustrezna besedila); (SC 3.1.3.3)
- Spoznava in uporablja bralne strategije za iskanje bistva, povzemanja, urejanja in kritičnega vrednotenja informacij;
- Vodeno in samostojno pisno ter ustno tvori in utemeljuje svoje odzive na prebrano; (SC 4.1.2.1)
- Večinoma samostojno in kritično uporablja različne bralne vire;
- Zna se orientirati v knjižnici in samostojno iskati gradiva;
- Predstavi svoj napredek pri razvijanju bralne pismenosti in našteje svoje aktivnosti s tega področja (4./5./6. r.). (SC 5.3.5.2, 5.2.2.1)
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učenec razvija bralno pismenost v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Učiteljem priporočamo raznolike, čim bolj avtentične, pristne, življenjske pristope za motivacijo in preverjanje obveznosti (npr. s spisi, z govornimi nastopi/s predstavitvami, s praktičnimi izdelki). Cilj doseganja treh ur in pol domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno naj učitelj preverja individualizirano po svoji presoji. Ker gre za novost, predvidevamo, da se bo skupna praksa na tem področju izoblikovala v nekaj letih. Učencem ponudimo čim bolj raznolika in aktualna besedila z različnih področij: umetnost, kultura, šport, trajnostni razvoj, digitalni razvoj. Pouk naj spodbuja preplet različnih znanj s področij družboslovnih in naravoslovnih ved. Pomembno je, da poskušamo v šolskem prostoru prepletati formalna in neformalna znanja učencev. Spodbudimo jih, da v šolo prinašajo besedila, ki jih osebno pritegnejo in zanimajo (možnost notranje diferenciacije). Učitelj naj se s temi besedili vnaprej (pred obravnavo) seznani. V delo pri pouku vključujemo besedila, ki so jih izbrali. V razredih lahko oblikujemo kotičke za samostojno delo z besedili in učence spodbujamo k poročanju o prebranih besedilih. Učence spodbujamo k tvorjenju vprašanj o prebranih besedilih, oblikovanju povzetkov posameznih odstavkov, določanju naslovov posameznih odstavkov besedila in določanju ključnih besed. Med poukom se je treba o prebranih besedilih tudi poglobljeno pogovarjati, kritično presojati vsebine in argumentirano ter na ustrezen način (vljudno) razpravljati o prebranem. Učence spodbujamo k uporabi bralnih strategij pri delu z besedili.
Besedilo, besedilne vrste, besedilne skupine
Učni cilji
- Sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in tvori različne vrste besedil ter s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost. (SC 1.1.1.1, 2.2.2.1, 2.3.1.1)
Standardi znanja
- Dokaže znanje s področja besedilnih vrst tako, da: sprejema, pozna, tvori in razčleni naslednje besedilne vrste: opis osebe (4. r.), predmeta (5. r.), dogajanja (6. r.), reklama (5. r.), pripoved o svojih doživetjih (5. r.), aktualno medijsko besedilo (4./5./6. r.), seznam (4. r.), obrazec (5. r.), govorni nastop (4./5./6. r.), pogovor (4./5./6. r.), obnova (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Dokaže znanje s področja besedilnih vrst tako, da: na podlagi znanih besedilnih vrst vodeno sprejema in razčleni tudi druge, še neznane besedilne vrste po avtonomnem izboru učitelja, kakor so naštete v dodatnih pojasnilih za to temo.
Minimalni standardi
- Dokaže znanje s področja besedilnih vrst tako, da: sprejema pozna tvori in razčleni naslednje besedilne vrste: opis osebe predmeta dogajanja pripoved o svojih doživetjih seznam govorni nastop pogovor obnova4. r., 5. r., 6. r.
Pojmi
- Opis
- Reklama
- Pripoved
- Medijsko besedilo
- Seznam
- Obrazec
- Govorni nastop
- Pogovor
- Obnova
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učenec sprejema, razčlenjuje, tvori in kritično vrednoti besedilne vrste na podlagi priporočil, ki so zapisana v didaktičnih priporočilih za to temo. Ne priporočamo učenja značilnosti besedilnih vrst na pamet, ampak zlasti učenje prek samostojnega tvorjenja besedilnih vrst. Te spozna učenec tudi pri tujem jeziku, zato je treba skrbeti za letno načrtovanje medpredmetnega povezovanja, da ne prihaja do podvajanj. Sprejemanje in tvorjenje besedil naj ne potekata samo v šoli, ampak naj bosta organizirana tudi kot redno domače branje in poslušanje neumetnostnih besedil. Ne glede na besedilne vrste, ki so navedene v didaktičnih priporočilih za temo, naj učenec pri pouku čim večkrat spontano pripoveduje o svojih doživetjih, predstavlja umišljene dogodke/svetove, poroča o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavlja svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavlja in ocenjuje knjigo/film/prireditev, predstavlja svoje poklicne in podobne načrte. (2.1.1.1)
Besediloslovje in sprejemanje ter tvorjenje besedila
Učni cilji
- Spoznava besediloslovje slovenskega jezika in njegovo vlogo pri boljšem sprejemanju ter tvorjenju besedil. S tem razvija besediloslovno, metajezikovno, skladenjsko, oblikoslovno in besedoslovno zmožnost, zlasti pa (kritično) sporazumevalno zmožnost. Učenec na tej podlagi razvija zmožnost sprejemanja in tvorjenja (tudi večkodnih) besedil usvojenih vrst ter sprejemanja (večkodnih) besedil neznanih vrst, in sicer ob upoštevanju usvojenih dejavnikov sporazumevanja in lastnosti posameznih besedilnih vrst. (SC 3.3.4.3, 5.3.5.3, 3.1.4.2, 4.1.1.1, 3.1.3.2)
Standardi znanja
- Razvrsti znano ali neznano besedilo glede na naslednje kriterije : neumetnostno, umetnostno (4./5./6. r.); govorjeno, zapisano (5./6. r.); objektivno, subjektivno (6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da:
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: obnovi besedilo (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: določi prevladujočo vrsto besedila, če gre za znano besedilno vrsto, in utemelji svojo odločitev (5./6. r.);5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: tvori govorjena oz. zapisana besedila ; pri tem tvori besedilnovrstno ustrezno, smiselno in razumljivo besedilo, skladno z jezikovno in s slogovno normo knjižne zvrsti (4./5./6. r.); po pisanju ustno vrednoti svoje besedilo, ga po potrebi izboljša in utemelji svoje odločitve (5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: ovrednoti vljudnost danih povedi, besednih zvez in jih po potrebi zamenja z vljudnejšimi (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: v svojih besedilih in v besedilih drugih prepozna slogovne neustreznosti ali različne slogovne možnosti; neustreznosti odpravi (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: pri sprejemanju poleg besed upošteva tudi vse slikovno gradivo v besedilu (npr. ilustracije, fotografije, risbe, sheme, razpredelnice, grafe; 4./5./6. r.).
Minimalni standardi
- V pripovedovalnem besedilu določi uvod, jedro in zaključek ter predstavi njihovo vlogo (5./6. r.);5. r., 6. r.
- V pisnem besedilu določi odstavke in je zmožen svoje besedilo deliti na smiselne odstavke (5./6. r.);5. r., 6. r.
- V besedilu prepozna dejavnike sporazumevanja (tvorec, prejemnik, sogovorec, kraj [nastanka/objave], čas [nastanka/objave]) (4./5. r.), tudi če so navedeni samo posredno (6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Razvrsti znano ali neznano besedilo glede na naslednje kriterije govorjeno zapisano4. r., 5. r., 6. r.
- Smiselno sodeluje v pogovorih (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Piše preproste dopise (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: določi družbeno vlogo sporočevalca in njegov namen (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: povzame temo, podteme in bistvene podatke ter povzetek strukturira v obliki miselnega vzorca ali preglednice (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: samostojno govorno nastopi z napovedano besedilno vrsto (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: tvori govorjena oz zapisana besedila4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: uporabi okoliščinam ustrezno poved oz. ustrezno besedo (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
- Posluša (in gleda) umetnostna in neumetnostna besedila; tekoče in primerno hitro – tiho in naglas bere umetnostna in neumetnostna besedila; svoje razumevanje poslušanega oz. prebranega besedila dokaže tako, da: tvori okoliščinam in besedilni vrsti ustrezno besedilo (4./5./6. r.);4. r., 5. r., 6. r.
Pojmi
- Uvod
- Jedro
- Zaključek
- Odstavek
- Namen besedila
- Tema besedila
- Neumetnostno besedilo
- Umetnostno besedilo
- Govorjeno besedilo
- Zapisano besedilo
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učenec razvija zmožnost sprejemanja in tvorjenja (večkodnih) besedil na različne načine. Večkodno besedilo je besedilo, ki združuje besedna in nebesedna izrazna sredstva – različne semiotske kode; na primer besede (besedno/verbalno) in fotografijo/graf/zemljevid/barve/grafično poudarjene besede. Priporočamo, da ob tem čim bolj celostno opazuje področja, navedena v standardih znanja. Besedila naj sprejema in tvori tako, da na primer: – posluša (in gleda) pogovor oz. bere dopis določene vrste; – pred poslušanjem (in gledanjem) pogovora oz. pred branjem dopisa se pogovarja o tem, na kaj bo pozoren med poslušanjem (in gledanjem) oz. med branjem; – po poslušanju (in gledanju) pogovora oz. po branju dopisa:
Didaktična priporočila: določi družbeno vlogo sogovorcev oz. pisca in naslovnika, družbeno in čustveno razmerje med njima ter pove, po čem je to prepoznal;
Didaktična priporočila: določi sogovorca, ki daje pobudo, in njegov namen ter pove, po čem je to prepoznal; enako določi sogovorca, ki se odziva, ter pove, po čem je to prepoznal;
Didaktična priporočila: povzame temo in poroča o pogovoru oz. dopisu;
Didaktična priporočila: vrednoti vljudnost sogovorcev oz. pisca dopisa ter njun oz. njegov način pogovarjanja oz. dopisovanja glede na značilnosti dane vrste pogovora oz. dopisa ter utemelji svoje mnenje;
Didaktična priporočila: posluša (in gleda) avtentični pogovor oz. bere avtentični dopis, ga primerja z vzorčnim in predstavi svoje ugotovitve;
Didaktična priporočila: tvori dialoško besedilo (pogovor oz. dopis) določene vrste;
Didaktična priporočila: pred tvorjenjem dialoškega besedila se pogovarja o tem, kako bi ga čim bolje tvoril; – po tvorjenju dialoškega besedila:
Didaktična priporočila: vrednoti svoje in druge pogovore oz. dopise, utemelji svoje mnenje in predlaga izboljšave;
Didaktična priporočila: vrednoti svojo zmožnost pogovarjanja oz. dopisovanja in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal;
Didaktična priporočila: posluša (in gleda) oz. bere neumetnostno besedilo določene vrste;
Didaktična priporočila: pred poslušanjem (in gledanjem) oz. branjem besedila se pogovarja o tem, čemu poslušamo oz. beremo besedila, kako se pripravimo na poslušanje oz. branje, kaj delamo med njim in kaj po njem ter čemu to delamo; – po poslušanju (in gledanju) oz. branju besedila:
Didaktična priporočila: določi družbeno vlogo sporočevalca in njegov namen ter pove, po čem je to prepoznal;
Didaktična priporočila: povzame temo, podteme in bistvene podatke in obnovi besedilo;
Didaktična priporočila: vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost besedila ter utemelji svoje mnenje;
Didaktična priporočila: vrednoti svojo zmožnost kritičnega poslušanja oz. branja in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal;
Didaktična priporočila: bere kompleksna avtentična besedila, jih primerja z vzorčnimi, predstavi njihove podobnosti in razlike ter razmišlja o tem, čemu se je avtor odločil za posebnosti in kako te učinkujejo na poslušalca (in gledalca) oz. bralca;
Didaktična priporočila: v posameznih delih prebranega umetnostnega besedila prepoznava značilnosti obravnavanega neumetnostnega besedila, predstavi posebnosti umetnostnega besedila, razloge zanje in njihov učinek na bralca; – tvori besedilo določene vrste, tako da govorno nastopa oz. piše; – pred govornim nastopom oz. pred pisanjem se pogovarja o tem, kako se pripravimo na govorni nastop oz. na pisanje; – po govornem nastopu oz. po pisanju:
Didaktična priporočila: vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost, zgradbeno ustreznost, jezikovno ustreznost in pravilnost besedila, ustreznost nebesednih spremljevalcev govorjenja oz. pisanja; utemelji svoje mnenje in predlaga izboljšave;
Didaktična priporočila: vrednoti svojo zmožnost govornega nastopanja oz. pisanja besedil in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal; – vrednoti vljudnost izrečenega; manj vljudno različico po potrebi zamenja z vljudnejšo; – sklepa o okoliščinah nastanka besedila in pove, iz katerih prvin besedila jih je prepoznal; – pred tvorjenjem besedila razmišlja o okoliščinah sporočanja in o značilnostih dane besedilne vrste, med tvorjenjem pa izbere okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne jezikovne prvine; – v povezavi z znanjem besedoslovja prepozna svoje in tuje slogovne neustreznosti, jih odpravi in utemelji svoje izboljšave; – spoznava vlogo in pomen upoštevanja vseh znakov (tudi nebesednih) pri tvorjenju in sprejemanju besedila; – spoznava, da za sprejemanje besedila ni vseeno, kje je določeno besedilo objavljeno. Pri določanju jezikovne zvrstnosti in pri tvorbi besedil naj učenec odgovori na ključna vprašanja: kdo, kaj, kje/kdaj, zakaj, kako tvori besedilo/je tvoril besedilo.