slovenščina

V okviru teme Sporazumevanje in besedilo , ki je ključna za dober pouk slovenskega jezika, uzavešča temeljna jezikovna znanja; dobiva motivacijo in spretnosti s področja razvijanja bralne pismenosti; sprejema, razčlenjuje, tvori in kritično vrednoti različne vrste besedil in s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost; pridobiva znanje s področja besedilnih vrst, besediloslovja ter sprejemanja in tvorjenja besedila nasploh.

(1.1.5.1) (3.3.3.1) (4.2.1.1) (5.1.4.1)

Učenec spoznava naslednje skupine besedilnih vrst na naslednje načine (okrepljene besedilne vrste so obvezne, neokrepljene so izbirne):

A. opis in opisovanje : na podlagi znanja iz 2. VIO učenec sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in na podlagi ustreznih navodil tvori še neznane vrste opisov, in sicer izbirno med naslednjimi možnostmi: opis postopka (navodilo, recept, poročilo o dogodku), dogodka, poti, živali, države, življenja vrstnikov ali drugih oseb, kraja, poklica, rastline, igre, športa; predstavitev svojih poklicnih načrtov;

B. argumentacija : z enim od opisov učenec na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnega primera kombinira komentar/mnenje, na primer predstavitev dogodka in svojega mnenja o njem (7./8./9. r.); učenec sprejema in razčlenjuje tudi druga besedila s tega področja, pri katerih nadgrajuje znanje iz 2. VIO, na primer oglaševalska besedila (8. r.; izbirno: reklama, mali oglas, manipulativno besedilo) ter ob njih tvori pisne in ustne komentarje/mnenja, tudi v obliki prepričevalnega in pogajalnega pogovora;

C. razlaganje : učenec na podlagi račlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčne besedilne vrste razlaga (8. r.) sprejema tudi druge, nepričakovane vrste razlaganja, npr. izbirno: definicija pojma, razlaga naravnega pojava;

Č. pripoved in pripovedovanje:

Na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja pripovedi o svojih doživetjih v prejšnjem VIO učenec sprejema in na podlagi ustreznih navodil tvori tudi druge pripovedi (izbirno: realne, fantazijske, o življenju osebe, dogodku in podobno);

Na podlagi znanja iz 2. VIO učenec sprejema in na podlagi ustreznih navodil tvori različne pripovedi in uzavesti razliko med opisom osebe, oznako osebe ter pripovedjo o življenju osebe (9. r.);

D. medijsko besedilo : na podlagi znanja iz 2. VIO učenec sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in na podlagi ustreznih navodil tvori še neznane vrste medijskih besedil, in sicer izbirno med naslednjimi možnostmi (7./9. r.): (aktualna) novica, vest, vremenska napoved, intervju, podkast, potopis, medijska besedila glede na materialnost: elektronska, video, zvočna;

E. uradovalno besedilo : na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnih vrst seznamov in obrazcev učenec uporablja sezname in obrazce , tudi elektronske , v različnih oblikah ter se znajde ob nepričakovanih vprašanjih in nalogah v povezavi z njimi;

F. besedilo, ki je hkrati dejanje : na podlagi razčlenjevanja in kritičnega vrednotenja vzorčnih vrst besedil, ki so hkrati dejanje, učenec sprejema in tvori vsako leto (7./8./9. r.) eno od naslednjih besedil: vabilo , opravičilo , prošnja ; učenec sprejema in na podlagi ustreznih navodil tvori tudi druge, nepričakovane vrste takšnih besedil za različne okoliščine, različna komunikacijska področja (uradna in neuradna besedila, v formalnem in neformalnem jeziku) in naslovnike v rokopisni ter elektronski obliki, in sicer izbirno med naslednjimi zgoraj navedenimi možnostmi, poleg tega pa izbirno še med naslednjimi: zahvala, pritožba, sožalje, obvestilo, nasvet;

G. govorjeno besedilo : učenec opravi govorni nastop ter sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in na podlagi ustreznih navodil tvori različne vrste pogovorov (osebni, telefonski, spletni – z različnimi nameni in udeleženci, raziskovalni, prepričevalni, pogajalni (7./8./9. r.);

H. besedilne skupine, značilne za vzgojno-izobraževalni sistem : učenec sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti ter tvori obnovo in oceno različnih besedil zgoraj naštetih vrst.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: (5.3.4.1) (5.3.5.1)

Didaktična priporočila: Učenec izkazuje znanje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Učiteljem priporočamo raznolike, čim bolj avtentične, pristne, življenjske pristope za motivacijo in preverjanje obveznosti (npr. s spisi, z govornimi nastopi/s predstavitvami, s praktičnimi izdelki). Cilj doseganja štirih ur in pol pol domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno naj učitelj preverja individualizirano po svoji presoji. Neumetnostna besedila se lahko navezujejo na vse predmete v šoli ali izvenšolsko dogajanje. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni predpogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine in drugih predmetov.

Didaktična priporočila: Učenec se ne uči značilnosti vsake besedilne vrste izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak postopoma povezuje besedilne vrste v besedilne skupine. Sprejema, tvori, razčlenjuje in kritično vrednoti jih na podlagi priporočil, ki so zapisana v didaktičnih priporočilih za to temo. Ne priporočamo učenja značilnosti besedilnih vrst na pamet, ampak zlasti učenje prek samostojnega tvorjenja besedilnih vrst. Besedilne vrste učenec spoznava tudi pri tujem jeziku, zato je treba skrbeti za letno načrtovanje medpredmetnega povezovanja, da ne prihaja do podvajanj. Sprejemanje in tvorjenje besedil naj ne potekata samo v šoli, ampak naj bosta organizirana tudi kot redno domače branje in poslušanje neumetnostnih besedil. Ne glede na besedilne vrste, ki so navedene v didaktičnih priporočilih za temo, naj učenci čim večkrat pripovedujejo o svojih doživetjih, predstavljajo umišljene dogodke/svetove, poročajo o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavljajo svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavljajo in ocenjujejo knjigo/film/prireditev, predstavljajo svoje poklicne in podobne načrte. (2.1.1.1)

Didaktična priporočila: Učenec razvija zmožnost sprejemanja in tvorjenja (večkodnih) besedil na različne načine. Večkodno besedilo je besedilo, ki združuje besedna in nebesedna izrazna sredstva – različne semiotske kode (na primer besede (besedno/verbalno) in fotografijo/graf/zemljevid/barve/grafično poudarjene besede.) Priporočamo, da ob tem čim bolj celostno opazuje področja, navedena v standardih znanja. Besedila naj sprejema in tvori, tako da na primer: – posluša (in gleda) pogovor oz. bere dopis določene vrste; – pred poslušanjem (in gledanjem) pogovora oz. pred branjem dopisa se pogovarja o tem, na kaj bo pozoren med poslušanjem (in gledanjem) oz. med branjem dvogovornih besedil; – po poslušanju (in gledanju) pogovora oz. po branju dopisa:

Didaktična priporočila: določi družbeno vlogo sogovorcev oz. pisca in naslovnika, družbeno in čustveno razmerje med njima ter pove, po čem je to prepoznal;

Didaktična priporočila: določi sogovorca, ki daje pobudo, in njegov namen ter pove, po čem je to prepoznal; enako določi sogovorca, ki se odziva, ter pove, po čem je to prepoznal;

Didaktična priporočila: povzame temo in poroča o pogovoru oz. dopisu;

Didaktična priporočila: vrednoti vljudnost sogovorcev oz. pisca dopisa ter njun oz. njegov način pogovarjanja oz. dopisovanja glede na značilnosti dane vrste pogovorov oz. dopisov ter utemelji svoje mnenje; – bere avtentične dopise in jih primerja z vzorčnimi, predstavi njihove podobnosti in razlike; – tvori dialoško besedilo (pogovor oz. dopis) določene vrste; – pred tvorjenjem dialoškega besedila se pogovarja o tem, kako bi ga čim bolje tvoril; – po tvorjenju dialoškega besedila:

Didaktična priporočila: vrednoti svoje in druge pogovore oz. dopise, utemelji svoje mnenje in predlaga izboljšave;

Didaktična priporočila: vrednoti svojo zmožnost pogovarjanja oz. dopisovanja in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal; – posluša (in gleda) oz. bere neumetnostno besedilo določene vrste; – pred poslušanjem (in gledanjem) oz. branjem besedila se pogovarja o tem, čemu poslušamo oz. beremo besedila, kako se pripravimo na poslušanje oz. branje, kaj delamo med njim in kaj po njem ter čemu to delamo; – po poslušanju (in gledanju) oz. branju besedila:

Didaktična priporočila: določi družbeno vlogo sporočevalca in njegov namen ter pove, po čem ju je prepoznal;

Didaktična priporočila: strukturirano povzame temo, podtemo, bistvene podatke in logična razmerja med njimi (izdela miselni vzorec, pojmovno mrežo, preglednico ali oporne točke) ter obnovi besedilo;

Didaktična priporočila: vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost besedila ter utemelji svoje mnenje;

Didaktična priporočila: v besedilu prepozna dejstva in izraze, s katerimi sporočevalec razodeva svoje doživljanje in vrednotenje predmetnosti; razmišlja o tem, s katerim namenom je sporočevalec uporabil čustvene in vrednotenjske izraze, ter vrednoti te odločitve;

Didaktična priporočila: primerja dano vrsto besedil z drugimi vrstami ter predstavi njihove podobnosti in razlike;

Didaktična priporočila: bere kompleksna avtentična besedila, jih primerja z vzorčnimi, predstavi njihove podobnosti in razlike, razmišlja o tem, čemu se je avtor odločil za posebnosti in kako te učinkujejo na poslušalca (in gledalca) oz. bralca;

Didaktična priporočila: v posameznih delih prebranega umetnostnega besedila prepoznava značilnosti obravnavanega neumetnostnega besedila, predstavi posebnosti umetnostnega besedila, razloge zanje in njihov učinek na bralca; – tvori besedilo določene vrste, tako da govorno nastopa oz. piše; – po govornem nastopu oz. po pisanju:

Didaktična priporočila: vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost, zgradbeno ustreznost ter jezikovno ustreznost in pravilnost besedila, ustreznost nebesednih spremljevalcev govorjenja oz. pisanja ter utemelji svoje mnenje in predlaga izboljšave;

Didaktična priporočila: vrednoti svojo zmožnost govornega nastopanja oz. pisanja besedil ter na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal;

Didaktična priporočila: po poslušanju (svojih in drugih) pogovorov in govornih nastopov vrednoti ustreznost jezikovne zvrsti in utemelji svoje mnenje; – sklepa o okoliščinah nastanka besedila in pove, iz katerih prvin besedila jih je prepoznal; – pred tvorjenjem besedila razmišlja o okoliščinah sporočanja in o značilnostih dane besedilne vrste; med tvorjenjem pa izbira okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce, znake ipd.; – prireja isto besedilo za razne naslovnike, glede na različne okoliščine in pojasni svoje priredbe; – v povezavi z znanjem besedoslovja sopomenkam iz besedila določi slogovno vrednost in pove, v katerih okoliščinah bi lahko uporabil slogovno zaznamovane, v katerih pa slogovno nezaznamovane besede; – v besedilu prepozna slogovno zaznamovane besede in oblike ter jih po potrebi glede na okoliščine zamenja s slogovno nezaznamovanimi; nato pove, zakaj je (po njegovem mnenju) sporočevalec uporabil slogovno zaznamovane prvine; – v svojih besedilih in v besedilih drugih prepozna glede na okoliščine in dejavnike sporazumevanja neustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce ipd., jih zamenja z ustreznejšimi in utemelji svoje popravke; – prepoznava posredno in neposredno izražanje avtorjevega namena (8., 9. r.); – spoznava vlogo in pomen upoštevanja vseh znakov (tudi nebesednih) ter vseh okoliščin pri tvorjenju in sprejemanju besedila; – spoznava, da za sprejemanje besedila ni vseeno, kje je določeno besedilo objavljeno ali kakšna je družbena vloga udeležencev sporazumevanja; – brez teoretične podlage odpravlja ponavljanja besede in si postopoma uzavešča možnosti za nadomeščanje dane besede (npr.

Didaktična priporočila: s sopomenko, parafrazo, z nadpomenko, osebnim/svojilnim/kazalnim zaimkom, izpustom itd.). Pri določanju jezikovne zvrstnosti in pri tvorbi besedil naj učenec odgovori na ključna vprašanja: kdo, kaj, kje/kdaj, zakaj, kako tvori besedilo/je tvoril besedilo.