Slovenščina

V okviru teme Sporazumevanje in besedilo , ki je ključna za dober pouk slovenskega jezika, dijak uzavešča temeljno jezikovno znanje; nadgrajuje motivacijo in spretnosti s področja razvijanja bralne pismenosti; sprejema, razčlenjuje, tvori in kritično vrednoti različne vrste besedil in s tem razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost; pridobiva znanje s področja besedilnih vrst, besedilnih skupin, besediloslovja ter tvorjenja in sprejemanja besedila nasploh.

(5.3.5.1) (5.3.4.1) (1.1.5.1) (1.1.2.2) (1.1.1.1) Dijak ob ustreznih navodilih lahko izbirno sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in tvori besedila tistih besedilnih vrst, ki jih je spoznal že v osnovni šoli, ne da bi se moral na to posebej pripravljati.

A) S področja opisa in opisovanja so to: opis osebe, predmeta, dogajanja, živali, življenja vrstnikov ali drugih oseb, kraja, poklica, rastline, igre, športa.

B) S področja argumentacije so to: oglaševalska besedila, predstavitev dogodka in svojega mnenja o njem, komentarji.

C) S področja razlaganja so to: razlaga, definicija pojma, razlaga naravnega pojava.

Č) S področja pripovedovanja so to: različne vrste pripovedi (realne, fantazijske, o doživetjih, življenju osebe, dogodku in podobno).

D) Dijak prepozna razliko med opisom osebe, oznako osebe in pripovedjo o življenju osebe.

E) S področja medijskih besedil so to: novica, vremenska napoved, intervju, podkast, potopis.

F) S področja uradovalnih besedil so to: obrazci in seznami različnih vrst.

G) Dijak na podlagi znanja iz osnovne šole pozna tudi besedila, ki so hkrati tudi dejanje: vabilo, opravičilo, prošnja, zahvala, pritožba, sožalje, obvestilo, nasvet.

H) Od govorjenih besedil pozna govorni nastop (referat) in vse vrste pogovorov.

Poleg tega na podlagi osnovnošolskega znanja dijak nadgradi znanje o že znanih besedilnih vrstah ali na novo spozna naslednje besedilne vrste (okrepljene besedilne vrste so obvezne, neokrepljene so izbirne):

Besedilo, ki je hkrati dejanje: vabilo, zahvala, opravičilo (1. l.), prijava, pritožba, prošnja (2. l.);

Intervju in vrste pogovorov;

Predstavitev (npr. osebe v povezavi s književnostjo) (1. l.);

Življenjepis v različnih oblikah (2. l.);

Referat (2. l.);

Reportaža (3. l.);

Komentar (ocena, kritika) (3. l.);

Šolski esej (v povezavi s poukom književnosti in postopoma). (5.1.4.1) (3.3.3.1) (4.2.1.1)

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: (1.1.1.1) (1.1.2.2) (1.1.5.1) (5.3.4.1) (5.3.5.1) Dijak ob ustreznih navodilih lahko izbirno sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in tvori besedila tistih besedilnih vrst, ki jih je spoznal že v osnovni šoli, ne da bi se moral na to posebej pripravljati.

: Skupina ciljev nima standardov znanja.

Didaktična priporočila: Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Učiteljem priporočamo raznolike, čim avtentičnejše, čim pristnejše, čim bolj življenjske pristope za motivacijo in preverjanje obveznosti (npr. s spisi, z govornimi nastopi/predstavitvami, s praktičnimi izdelki). (5.2.2.1) (5.3.5.2) Doseganje petih ur in pol domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno naj učitelj preverja individualno po svoji presoji. Ker gre za novost, predvidevamo, da se bo skupna praksa na tem področju izoblikovala v nekaj letih. Neumetnostna besedila se lahko navezujejo na vse predmete v šoli ali izvenšolsko dogajanje. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni pogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine in drugih predmetov.

Didaktična priporočila: Dijak se ne uči značilnosti vsake besedilne vrste izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak postopoma povezuje besedilne vrste v besedilne skupine. Sprejema, razčlenjuje, kritično vrednoti in tvori jih na podlagi didaktičnih priporočil za to temo. Ne priporočamo učenja značilnosti besedilnih vrst na pamet, ampak priporočamo zlasti učenje prek samostojnega tvorjenja besedilnih vrst. Nekatere od njih dijak spozna tudi pri tujem jeziku, zato je treba skrbeti za letno načrtovanje medpredmetnega povezovanja, da ne prihaja do podvajanj. Ne glede na besedilne vrste, ki so navedene v dodatnih pojasnilih za to temo, naj dijak čim večkrat pripoveduje o svojih doživetjih, predstavlja umišljene dogodke/svetove, poroča o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavlja svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavlja in ocenjuje knjigo/film/prireditev, predstavlja svoje poklicne in podobne načrte.

Didaktična priporočila: Dijak razvija zmožnost sprejemanja in tvorjenja (večkodnih) besedil na različne načine. Večkodno besedilo je besedilo, ki združuje besedna in nebesedna izrazna sredstva - različne semiotske kode, na primer besede (besedno/verbalno) in fotografijo/graf/zemljevid/barve/grafično poudarjene besede. Priporočamo, da ob tem čim bolj celostno opazuje vsebine, navedene v standardih znanja. Besedila naj sprejema in tvori tako, da na primer:

Didaktična priporočila: opazuje, razume, presoja tvorbo in sprejemanje besedil;

Didaktična priporočila: kritično bere eno- in večkodna besedila;

Didaktična priporočila: tvori okoliščinam (dejavnikom) ustrezna enogovorna in dvogovorna besedila;

Didaktična priporočila: sprejema in tvori besedila na čim bolj različne, tudi nepričakovane načine, ob tem pa utrjuje in usvaja znanja in spretnosti, navedena v standardih znanja; opazuje, kako lahko tvorec besedila izraža svoj namen posredno in neposredno;

Didaktična priporočila: opazuje in uporablja jezikovne in nejezikovne znake ter njihovo součinkovanje pri ustvarjanju pomena;

Didaktična priporočila: prireja isto besedilo za razne naslovnike in glede na različne okoliščine ter pojasni svoje priredbe;

Didaktična priporočila: spoznava in utrjuje metajezikovno znanje o besediloslovju in se strokovno izraža o besedilih, ki jih sprejema in tvori;

Didaktična priporočila: razvija zmožnost pogovarjanja, dopisovanja, tvorjenja in kritičnega sprejemanja enogovornih besedil tako, da smiselno nadgrajuje načine obravnave besedila iz osnovne šole ter iz letnika v letnik;

Didaktična priporočila: razvija zmožnost tvorjenja in kritičnega sprejemanja besedil najrazličnejših vrst, tudi neznanih, nepričakovanih, torej tistih, ki jih ni spoznal pri pouku. Pri določanju jezikovne zvrstnosti in pri tvorbi besedil naj dijak odgovori na ključna vprašanja: kdo, kaj, kje/kdaj, zakaj, kako tvori besedilo/je tvoril besedilo.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji in s tematskimi sklopi. Uresničevanje doseganja štirih ur domačega branja umetnostnih in neumetnostnih besedil mesečno učenec dokaže s poznavanjem prebranih umetnostnih in neumentnostnih besedil v obsegu določenega števila strani po učiteljevi presoji (tudi medpredmetno). Neumetnostna besedila se lahko navezujejo na vse predmete v šoli. Izkazovanje izpolnjevanja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni pogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine in drugih predmetov.