slovenščina

Učitelj naj dijaka usmerja, da dejavno spoznava pomembne značilnosti posamezne besedilne vrste. Dijak se ne uči značilnosti vsake besedilne vrste izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak naj postopoma povezuje besedilne vrste v besedilne skupine. Ne priporočamo učenja značilnosti besedilnih vrst na pamet, ampak priporočamo zlasti učenje z vodenim in samostojnim tvorjenjem besedilnih vrst.

Učitelj naj z dijaki pregleduje zapise ter jih usmerja in opozarja na pomembne značilnosti posamezne besedilne vrste, ki naj bodo povezane tudi s poklicnim področjem, za katerega se dijak izobražuje.

Dijak lahko na podlagi sprejetega besedila s poklicnega področja kritično presoja tudi informacije in poglede skozi perspektivo trajnostnega razvoja, kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo, vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne scenarije na poklicnem področju, za katerega se izobražuje, tako da:

Bere opis poklica s področja trajnostnega razvoja in presodi, ali je poklic zanj zanimiv;

Tvori predstavitev poklicnih načrtov in vanjo vključi tudi svoj pogled na trajnostno prihodnost na svojem poklicnem področju (npr. ob podpori plakata ali z uporabo digitalne aplikacije);

Ob intervjuju s strokovnjakom razmišlja o odgovornosti in vplivu vrednot posameznika na trajnostno delovanje;

Si ogleda dokumentarec o podnebnih spremembah in tvori razlago predstavljenega naravnega pojava ipd.

Sprejemanje in tvorjenje besedil naj ne poteka samo v šoli, ampak naj bo organizirano tudi kot redno branje in poslušanje neumetnostnih besedil.

Ne glede na omenjene besedilne vrste naj dijaki čim večkrat pripovedujejo o svojih doživetjih, predstavljajo umišljene dogodke/svetove, poročajo o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavljajo svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavljajo in izrazijo mnenje o dogodkih.

2.1.1.1

Dijak izkazuje usvojeno znanje tako, da praktično zapisuje različne besedilne vrste.

Področje ponuja tudi možnost projektnega dela ali dela v skupinah, dijaki si lahko na zapise dajo povratne informacije, zapise dopolnjujejo in tako utrjujejo usvojeno znanje.

Dijak se pogovarja o tem, na kaj bo pozoren med poslušanjem (in gledanjem) pogovora oz. med branjem dvogovornih besedil;

Pred poslušanjem (in gledanjem) oz. branjem besedila se pogovarja o tem, čemu poslušamo oz. beremo besedila, kako se pripravimo na poslušanje oz. branje, kaj delamo med njim in kaj po njem ter čemu to delamo.

Dijak posluša (in gleda) pogovor oz. bere dopis določene vrste oz. bere neumetnostno besedilo določene vrste;

Bere dopis določene vrste;

Bere enostavna (avtentična) besedila in (avtentične) dopise, jih primerja z vzorčnimi ter predstavi svoje ugotovitve.

Dijak vrednoti vljudnost sogovorcev oz. pisca dopisa ter njun oz. njegov način pogovarjanja oz. dopisovanja glede na značilnosti dane vrste pogovorov oz. dopisov ter utemelji svoje mnenje;

Se pogovarja o sporočevalcu, naslovniku in temi ob konkretnih primerih iz besedila in predstavi svoje mnenje;

Obnovi besedilo (po potrebi s pomočjo učitelja);

Argumentirano vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost besedila.

Dijak se pogovarja o tem, kako bi čim bolje tvoril dialoško besedilo.

Dijak tvori dialoško besedilo (pogovor oz. dopis) določene vrste.

Tvori besedilo določene vrste, tako da govorno nastopa (oz. je postavljen v javni govorni položaj) oz. piše.

Dijak argumentirano vrednoti svoje in druge pogovore oz. dopise, utemelji svoje mnenje ter

Svojo zmožnost pogovarjanja oz. dopisovanja in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal.

Smiselno sodeluje v tistih vrstah pogovorov, ki so navedene v tem katalogu znanja, ter pri tem uresničuje značilno zgradbo in slog dane vrste pogovora ter temeljna načela uspešnega pogovarjanja;

Vodeno razvršča besedila glede na različne kriterije;

V vodenem pogovoru in ob konkretnih primerih iz besedila prepoznava vlogo sporočevalca, naslovnika in temo besedila ter vrsto besedila glede na družbeni položaj;piše tiste vrste dopisov, ki so navedene v tem katalogu znanja; pri tem uresničuje prepoznano zgradbo in slog dane vrste dopisa;

Posluša (in gleda) oz. bere neumetnostna besedila, svoje razumevanje besedila pa dokaže tako, da obnovi besedilo in predstavi nebesedne prvine v besedilu.

S pomočjo učitelja tvori besedilnovrstno ustrezna, smiselna in razumljiva besedila, skladna z jezikovno in slogovno normo knjižne zvrsti;

Govori razločno in čim bolj knjižno ter ustrezno uporablja nebesedne spremljevalce govorjenja oz. napiše čitljivo besedilo.

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:

Posluša (in gleda) oz. bere dialoška in monološka besedila, jih razčlenjuje, povzema, primerja, doživlja in vrednoti ter utemeljuje svoje mnenje – pri tem spoznava, da dejavnosti pred poslušanjem oz. branjem, med njim in po njem pomembno vplivajo na njegovo razumevanje in vrednotenje besedila;

Usvaja temeljne strategije poslušanja oz. branja ter prepoznava zgradbene in jezikovne značilnosti tistih vrst besedil, ki jih bo tudi tvoril;

Se pogovarja, govorno nastopa, piše dopise in monološka besedila – pri tem se navaja na to, da se je na tvorjenje besedila treba pripraviti in da je treba upoštevati naslovnika in druge okoliščine ter obvladati temo, o kateri se sporoča, poimenovalne možnosti in zakonitosti jezika, v katerem se sporoča, ter zgradbene in jezikovne značilnosti dane besedilne vrste ipd.;

Kritično opazuje svoje sporazumevanje in sporazumevanje drugih, ga vrednoti in utemelji svoje mnenje; če je potrebno, predlaga izboljšave in utemelji svoje predloge;

Dejavno in problemsko razvija temeljne gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno (poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno), slogovno in metajezikovno zmožnost, ter se zaveda vloge vseh zmožnosti pri izboljšanju svojega sporazumevanja.

Izbira neumetnostnega besedila s poklicnega področja za obravnavo pri pouku

Pri izbiri neumetnostnih besedil s poklicnega področja priporočamo tudi tista, ki se hkrati navezujejo na teme, povezane s trajnostnim razvojem. Pri izbiri naj učitelj upošteva naslednje kriterije:

1. Aktualnost teme

Besedilo naj obravnava aktualne teme trajnostnega razvoja za dijaka, tudi z vidika poklica, za katerega se izobražuje.

2. Prilagojenost recepcijski zmožnosti dijakov in predznanju

3. Verodostojnost navedenih informacij

Besedilo naj temelji na zanesljivih in preverjenih (digitalnih ali tiskanih) virih.

4. Spodbujanje kritičnega mišljenja

Besedilo naj spodbuja dijaka k razmišljanju, analizi in vrednotenju informacij.

5. Povezava z lokalnim okoljem

Če je mogoče, naj se besedilo navezuje na lokalno okolje, da ga dijak lahko lažje poveže z lastno izkušnjo.

Priporočamo, da učitelj obravnavo besedila s poklicnega področja v povezavi s trajnostnim razvojem poveže tudi s temo Motivacijsko branje ali medpredmetno.

5.3.4.1 5.3.5.2

Brskanje, iskanje, filtriranje podatkov, informacij in drugih vsebin ( 4.1.1.1 več na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn) in

Vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin ( 4.1.2.1 več na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f2l5v89).

Opisi: države, rastline, igre, športa, predmeta, naprave

Medijska besedila: potopis, reportaža

Besedila, ki so hkrati dejanje: zahvala, pritožba, sožalje, obvestilo, nasvet (strokovnjaka)