Nazaj na seznam
Učni načrt
Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja

slovenščina

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Besedilo, besedilne vrste, besedilne skupine

Učni cilji

  • Dejavno in problemsko spoznava lastnosti posameznih vrst neumetnostnih besedil iz tega kataloga znanja.

Standardi znanja

  • Organiziranje podatkov iz besedil
  • Sklepanje iz besedila in razbiranje bistva
  • Povzemanje besedil
  • Povezovanje besednih in nebesednih/slikovnih delov v besedilu
  • Celostno branje večkodnih besedil
  • Izkazovanje razumevanja pomena besed pri sprejemanju in tvorjenju besedil
  • Uporaba tiskanih in digitalnih jezikovnih virov (priročnikov, portalov itd.)
  • Prepoznavanje, presojanje, vrednotenje podatkov, dejstev in stališč v besedilih
  • Presojanje in vrednotenje avtorjevega načina pisanja
  • Oblikovanje lastnega mnenja o besedilih z utemeljevanjem
  • Presojanje (vrednotenje) besedil glede na dane kriterije
  • Postavljanje kriterijev za kritično vrednotenje besedil
  • Kritična uporaba virov

Minimalni standardi

  • Razvrsti besedilo glede na vrsto; pri tem uporabi strokovne izraze iz tega kataloga znanja;
  • Razčleni, tvori in ovrednoti obvezne besedilne vrste;
  • V besedilu prepozna in predstavi namen besedila ter njegov vpliv na zvrstnost in formalnost;
  • Na podlagi znanih besedilnih vrst razčleni in kritično ovrednoti tudi besedila, ki vsebujejo značilnosti več besedilnih vrst.

Pojmi

  • Praktičnosporazumevalno besedilo
  • Medijsko besedilo
  • Objektivno besedilo
  • Subjektivno besedilo
  • Življenjepis
  • Opis
  • Oglaševalsko besedilo
  • Definicija pojma
  • Pripoved
  • Medijsko besedilo
  • (strokovno) poročilo
  • Intervju
  • Nasvet (strokovnjaka)
  • Reportaža
  • Referat
  • Formalno besedilo
  • Neformalno besedilo
  • Književno/umetnostno besedilo
  • Neumetnostno besedilo
  • Strokovno besedilo
  • Znanstveno besedilo
  • Poljudnoznanstveno besedilo
  • Uradovalno besedilo
  • Uradno besedilo
  • Objektivno besedilo
  • Subjektivno besedilo

Skupne kompetence

  • 1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
  • 2.2.2.1 · Kritično presoja informacije, poglede in potrebe o trajnostnem razvoju z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, pri čemer upošteva različne poglede, pogojene z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem.
  • 2.3.1.1 · Na podlagi znanja, znanstvenih dognanj in vrednot trajnostnosti razume in vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne prihodnosti (scenarije).
  • 2.1.1.1 · Kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo v navezavi na svoje trenutne zmožnosti in družben položaj.

Didaktična priporočila

Opiše najljubšega športnika, vzornika ipd.;

Predstavi razstavo o temi s poklicnega področja;

Pripoveduje o življenju znane osebe;

Tvori intervju z osebo s poklicnega področja;

Tvori potopis o svojem potovanju;

Tvori vabilo ravnatelju na predstavitev projekta;

Tvori osebni pogovor s prijateljem ipd.

Razčleni sprejeto besedilo z vidika avtorjevega namena sporočanja; pri tem razlikuje tudi med dejstvi in mnenji (tvori podrobno ali strnjeno obnovo);

Vrednoti različne poglede na trajnostni razvoj, ki so predstavljeni v sprejetem besedilu (tvori komentar);

Oblikuje scenarije za trajnostno prihodnost na poklicnem področju, za katerega se izobražuje, in jih predstavi sošolcem (tvori predstavitev, npr. v obliki plakata ali z uporabo digitalne aplikacije;

Razpravlja o svoji odgovornosti in vplivu lastnih vrednot na trajnostno delovanje v vsakdanjem življenju (sodeluje v pogovoru ali razpravi);

Razišče, kakšna je vloga jezika pri promociji trajnostnega razvoja (npr. v medijskih besedilih in reklamah) v različnih družbenih kontekstih (tvori referat) ipd.

Dijak izkazuje usvojeno znanje tako, da praktično zapisuje različne besedilne vrste (tudi kompleksnejše). Področje ponuja tudi možnost projektnega dela ali dela v skupinah, dijaki si lahko na zapise dajo povratne informacije, zapise dopolnjujejo in tako utrjujejo usvojeno znanje.

Besediloslovje ter sprejemanje, razumevanje in tvorjenje neumetnostnih besedil

Učni cilji

  • Dejavno in problemsko spoznava besediloslovje slovenskega jezika ter njegovo vlogo pri tvorjenju in sprejemanju enogovornih in dvogovornih besedil;
  • Dejavno in problemsko razvija zmožnost sprejemanja, razumevanja, tvorjenja in vrednotenja neumetnostnih besedil (tudi večkodnih) ob upoštevanju dejavnikov sporazumevanja (vključno s poklicnimi okoliščinami in specifikami digitalnih okolij), jezikovnih in nejezikovnih kodov ter lastnosti posameznih besedilnih vrst;
  • Kritično vrednoti informacije v različnih vrstah sprejetih neumetnostnih besedil;
  • Uporablja strategije za sprejemanje in tvorjenje neumetnostnih besedil;
  • Uporablja tiskane in druge informacijske vire;
  • Vrednoti svojo zmožnost sprejemanja, razumevanja in tvorjenja besedil ter na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal.

Standardi znanja

  • Primerja dano vrsto neumetnostnega besedila z drugimi vrstami besedil ter predstavi njihove podobnosti in razlike;
  • Na podlagi poznavanja vrst odvisnih stavkov in priredij določi pomenska razmerja med povedmi: vezalno, protivno, časovno, vzročno, posledično, pojasnjevalno, namerno, pogojno;
  • Prireja isto besedilo za razne naslovnike in glede na različne okoliščine ter pojasni svoje priredbe.
  • Organiziranje podatkov iz besedil
  • Sklepanje iz besedila in razbiranje bistva
  • Uporaba bralnih strategij
  • Povzemanje besedil
  • Povezovanje besednih in nebesednih/slikovnih delov v besedilu
  • Celostno branje večkodnih besedil
  • Prepoznavanje, presojanje, vrednotenje podatkov, dejstev in stališč v besedilih
  • Presojanje in vrednotenje avtorjevega načina pisanja
  • Oblikovanje lastnega mnenja o besedilih z utemeljevanjem
  • Presojanje (vrednotenje) besedil glede na dane kriterije
  • Postavljanje kriterijev za kritično vrednotenje besedil
  • Kritična uporaba virov
  • Tvorjenje smiselnih in ustreznih govorjenih in zapisanih besedil o prebranem/poslušanem
  • Uporaba prebranega v novih situacijah
  • Uporaba ustreznih strategij za tvorjenje (govorjenih/pisnih) besedil

Minimalni standardi

  • Prepozna, poimenuje in določi dejavnike sporazumevanja; pri tem uporabi strokovne izraze iz tega kataloga znanja;
  • Prepozna in uporabi slogovne postopke (načine razvijanja teme);
  • V neumetnostnem besedilu poimenuje in predstavi temo besedila, poišče ključne besede/besedne zveze in povzame bistvene podatke;
  • Prepozna in razčleni jezikovne in nejezikovne znake ter predstavi njihovo součinkovanje pri ustvarjanju besedilnega pomena;
  • Podatke iz sprejetega neumetnostnega besedila s poklicnega področja (ali iz več besedil) razvrsti, primerja, interpretira in kritično ovrednoti s pomočjo ustreznih strategij;
  • V tiskanih in spletnih jezikovnih priročnikih/virih poišče razlago manj znanih besed (tudi strokovne terminologije);
  • Prepozna vrsto in strukturo neumetnostnega besedila s poklicnega področja ter jo poveže s sporočevalčevim namenom in temo;
  • Pri tvorjenju neumetnostnih besedil uporablja prvine navezovanja in napovedovanja ter pri tem upošteva namen, naslovnika in okoliščine;
  • Pri pisnem tvorjenju neumetnostnega besedila upošteva uvod, jedro, zaključek, členitev na odstavke (smiselno glede na besedilno vrsto);
  • Vrednoti zanimivost, verodostojnost in aktualnost sprejetega neumetnostnega besedila s poklicnega področja ter utemelji svoje mnenje;
  • Vrednoti razumljivost, zgradbeno ustreznost, jezikovno ustreznost in pravilnost tvorjenega besedila s poklicnega področja, utemelji svoje mnenje in predlaga izboljšave;

Pojmi

  • Namen besedila
  • Tema besedila
  • Pripovedovanje
  • Opisovanje
  • Razlaganje
  • Utemeljevanje/argumentacija
  • Dejavniki sporazumevanja: udeleženci: tvorec [/avtor/sporočevalec/pisec], prejemnik [/naslovnik], soudeleženec [/sogovorec], okoliščine: kraj (nastanka/objave), čas (nastanka/objave)
  • Sporočevalčev namen
  • Jezikovni in nejezikovni znak (besedne in nebesedne prvine)
  • Navezovanje
  • Napovedovanje

Skupne kompetence

  • 3.3.4.3 · Uravnava lastno vedenje v odnosih upoštevajoč več perspektiv hkrati.
  • 5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
  • 3.1.4.2 · Učinkovito se spoprijema s problemskimi situacijami, ki zahtevajo proaktivno miselno naravnanost.
  • 4.1.1.1 · Izraža informacijske potrebe, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja.
  • 3.1.3.2 · Spremlja doseganje in spreminjanje načrtovanih ciljev.

Didaktična priporočila

Opazuje, razume, presoja tvorbo in sprejemanje besedil;

Spoznava načine vezanja pomenskih enot v besedilu;

Opazuje dejavnike sporazumevanja v besedilu;

Prenaša znanje s področja skladnje povedi tudi na raven besedila in opazuje pomenska razmerja med povedmi na podlagi poznavanja odvisnih stavkov in priredij;

Opazuje in predstavi, kako lahko tvorec besedila izraža svoj namen posredno in neposredno;

Spoznava in utrjuje metajezikovno znanje o besediloslovju in se strokovno izraža o besedilih, ki jih sprejema in tvori;

Sprejema in tvori besedila z elementi več besedilnih vrst;

V posameznih delih prebranega umetnostnega besedila prepoznava značilnosti obravnavanega neumetnostnega besedila, predstavi posebnosti umetnostnega besedila, razloge zanje in njihov učinek na bralca;

V povezavi z znanjem besedoslovja sopomenkam iz besedila določi slogovno vrednost in pove, v katerih okoliščinah bi lahko uporabil slogovno zaznamovane, v katerih pa nezaznamovane besede;

Spoznava, da za sprejemanje besedila ni vseeno, kje je določeno besedilo objavljeno ali kakšna je družbena vloga udeležencev sporazumevanja ipd.

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da ponovi in nadgradi svoje znanje:

Posluša (in gleda) oz. bere dialoška in monološka besedila, jih razčlenjuje, povzema, primerja, doživlja in vrednoti ter utemeljuje svoje mnenje – pri tem spoznava, da dejavnosti pred poslušanjem oz. branjem, med njim in po njem pomembno vplivajo na njegovo razumevanje in vrednotenje besedila;

Usvaja temeljne strategije poslušanja oz. branja ter prepoznava zgradbene in jezikovne značilnosti tistih vrst besedil, ki jih bo tudi tvoril;

Se pogovarja, govorno nastopa, piše dopise in monološka besedila – pri tem se navaja na to, da se je na tvorjenje besedila treba pripraviti in da je treba upoštevati naslovnika in druge okoliščine ter obvladati temo, o kateri se sporoča, poimenovalne možnosti in zakonitosti jezika, v katerem se sporoča, in zgradbene in jezikovne značilnosti dane besedilne vrste ipd.; 5.3.4.1

Kritično opazuje svoje sporazumevanje in sporazumevanje drugih, ga vrednoti in utemelji svoje mnenje; če je potrebno, predlaga izboljšave in utemelji svoje predloge; 5.3.5.2

Dejavno in problemsko razvija temeljne gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno (poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno), slogovno in metajezikovno zmožnost ter se zaveda vloge vseh zmožnosti pri izboljšanju svojega sporazumevanja.

Izbira neumetnostnega besedila s poklicnega področja za obravnavo pri pouku

Pri izbiri neumetnostnih besedil s poklicnega področja priporočamo tudi tista, ki se hkrati navezujejo na teme, povezane s trajnostnim razvojem. Pri izbiri naj učitelj upošteva naslednje kriterije:

1. Aktualnost teme

Besedilo naj obravnava aktualne teme trajnostnega razvoja za dijaka, tudi z vidika poklica, za katerega se izobražuje.

2. Prilagojenost recepcijski zmožnosti dijakov in predznanju

3. Verodostojnost navedenih informacij

Besedilo naj temelji na zanesljivih in preverjenih (digitalnih ali tiskanih) virih.

4. Spodbujanje kritičnega mišljenja

Besedilo naj spodbuja dijaka k razmišljanju, analizi in vrednotenju informacij.

5. Povezava z lokalnim okoljem

Če je mogoče, naj se besedilo navezuje na lokalno okolje, da ga dijak lahko lažje poveže z lastno izkušnjo.

Priporočamo, da učitelj poveže obravnavo besedila s poklicnega področja in trajnostnega razvoja tudi s temo Motivacijsko branje ali medpredmetno.

Brskanje, iskanje, filtriranje podatkov, informacij in drugih vsebin ( 4.1.1.1 več na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn) in

Vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin ( 4.1.2.1 več na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f2l5v89).

Sožalje

Zapisnik

Anketa

Potopis

Razlaga naravnega pojava

Opis živali, opis rastline, opis življenja vrstnikov ali drugih oseb

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Učni načrtiPrimeri priprav