Učni načrt

Izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja

slovenščina

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Besedilo, besedilne vrste, besedilne skupine

Učni cilji

Dejavno in problemsko spoznava lastnosti posameznih vrst neumetnostnih besedil iz tega kataloga znanja.

Standardi znanja

Organiziranje podatkov iz besedil
Sklepanje iz besedila in razbiranje bistva
Povzemanje besedil
Povezovanje besednih in nebesednih/slikovnih delov v besedilu
Celostno branje večkodnih besedil
Izkazovanje razumevanja pomena besed pri sprejemanju in tvorjenju besedil
Uporaba tiskanih in digitalnih jezikovnih virov (priročnikov, portalov itd.)
Oblikovanje lastnega mnenja o besedilih z utemeljevanjem
Presojanje (vrednotenje) besedil glede na dane kriterije
Postavljanje kriterijev za kritično vrednotenje besedil

Minimalni standardi

Razvrsti besedilo glede na vrsto; pri tem uporabi strokovne izraze iz tega kataloga znanja;
Razčleni, tvori in ovrednoti obvezne besedilne vrste;
V besedilu prepozna in predstavi namen besedila ter njegov vpliv na zvrstnost in formalnost.

Pojmi

Vrste besedil: neumetnostno, umetnostno, praktičnosporazumevalno, medijsko, strokovno, uradovalno besedilo
Zasebno, javno
Neuradno, uradno
Neformalno, formalno
Govorjeno, zapisano
Opis osebe
Reklama
Predstavitev
Komentar
Razlaga
Pripoved
Vremenska napoved
Obrazec (tudi s poklicnega področja)
Seznam
Vabilo
Opravičilo
Prošnja
Zahvala
Pritožba
Nasvet
Raziskovalni pogovor
Prepričevalni pogovor
Pogajalni pogovor
Novica
Obvestillo

Skupne kompetence

1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
2.2.2.1 · Kritično presoja informacije, poglede in potrebe o trajnostnem razvoju z vidika naravnega okolja, živih bitij in družbe, pri čemer upošteva različne poglede, pogojene z osebnim, socialnim in kulturnim ozadjem.
2.3.1.1 · Na podlagi znanja, znanstvenih dognanj in vrednot trajnostnosti razume in vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne prihodnosti (scenarije).
2.1.1.1 · Kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo v navezavi na svoje trenutne zmožnosti in družben položaj.

Didaktična priporočila

Učitelj naj dijaka usmerja, da dejavno spoznava pomembne značilnosti posamezne besedilne vrste. Dijak se ne uči značilnosti vsake besedilne vrste izolirano, prav tako ne doživlja vsake besedilne vrste ločeno od drugih, ampak naj postopoma povezuje besedilne vrste v besedilne skupine. Ne priporočamo učenja značilnosti besedilnih vrst na pamet, ampak priporočamo zlasti učenje z vodenim in samostojnim tvorjenjem besedilnih vrst.

Učitelj naj z dijaki pregleduje zapise ter jih usmerja in opozarja na pomembne značilnosti posamezne besedilne vrste, ki naj bodo povezana s poklicnim področjem, za katerega se dijak izobražuje.

Sprejemanje in tvorjenje besedil naj ne potekata samo v šoli, ampak naj bo organizirano tudi kot redno branje in poslušanje neumetnostnih besedil.

Dijak lahko na podlagi sprejetega besedila s poklicnega področja kritično presoja tudi informacije in poglede skozi perspektivo trajnostnega razvoja, kritično oceni povezanost lastnih vrednot in vrednot družbe s trajnostnostjo, vrednoti možne, verjetne in želene trajnostne scenarije na poklicnem področju, za katerega se izobražuje, tako da:

Bere opis poklica s področja trajnostnega razvoja in presodi, ali je poklic zanj zanimiv;

Tvori predstavitev poklicnih načrtov in vanjo vključi tudi svoj pogled na trajnostno prihodnost na svojem poklicnem področju (npr. ob podpori plakata ali z uporabo digitalne aplikacije);

Ob intervjuju s strokovnjakom razmišlja o odgovornosti in vplivu vrednot posameznika na trajnostno delovanje;

Si ogleda dokumentarec o podnebnih spremembah in tvori razlago predstavljenega naravnega pojava ipd.

Besedilne vrste spoznajo dijaki tudi pri tujem jeziku, zato je treba skrbeti za letno načrtovanje medpredmetnega povezovanja, da ne prihaja do podvajanj, obenem pa moramo biti pozorni na razlike pri zapisu besedilnih vrst.

2.1.1.1

Dijak izkazuje usvojeno znanje tako, da praktično zapisuje različne besedilne vrste.

Področje ponuja tudi možnost projektnega dela ali dela v skupinah, dijaki si lahko na zapise dajo povratne informacije, zapise dopolnjujejo in tako utrjujejo usvojeno znanje.

Besediloslovje ter sprejemanje, razumevanje in tvorjenje neumetnostnih besedil

Učni cilji

Dejavno spoznava besediloslovje slovenskega jezika ter njegovo vlogo pri boljšem tvorjenju in sprejemanju enogovornih in dvogovornih besedil;
Dejavno razvija zmožnost sprejemanja, razumevanja in tvorjenja neumetnostnih besedil (tudi večkodnih) ob upoštevanju dejavnikov sporazumevanja (vključno s poklicnimi okoliščinami in specifikami digitalnih okolij), jezikovnih in nejezikovnih kodov ter lastnosti posameznih besedilnih vrst;
Uporablja strategije za sprejemanje in tvorjenje neumetnostnih besedil;
Uporablja tiskane in druge informacijske vire;
Vrednoti svojo zmožnost sprejemanja, razumevanja in tvorjenja besedil ter na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal.

Standardi znanja

Razčleni in argumentirano ovrednoti vse besedilne vrste, predpisane v tem katalogu znanja, in tudi tiste, ki jih je spoznal v osnovni šoli;
Določi sporočevalčev namen tvorjenja besedila;
Praktično uporabi vrste navezovanja in napovedovanja;
Izbere in prepozna jezikovne in nejezikovne znake ter njihovo součinkovanje pri ustvarjanju pomena;
Razvrsti besedilo glede na naslednje kriterije: praktičnosporazumevalno, medijsko, strokovno (znanstveno, poljudnoznanstveno, uradovalno), subjektivno, objektivno;
Primerja dano vrsto besedil z drugimi vrstami ter predstavi njihove podobnosti in razlike, vrednoti zanimivost, verodostojnost in aktualnost sprejetega besedila ter utemelji svoje mnenje;
Ovrednoti razumljivost, zgradbeno ustreznost, jezikovno ustreznost in pravilnost tvorjenega besedila, utemelji svoje mnenje in predlaga izboljšave.
Organiziranje podatkov iz besedil
Sklepanje iz besedila in razbiranje bistva
Povzemanje besedil
Uporaba bralnih strategij
Povezovanje besednih in nebesednih/slikovnih delov v besedilu
Celostno branje večkodnih besedil
Oblikovanje lastnega mnenja o besedilih z utemeljevanjem
Presojanje (vrednotenje) besedil glede na dane kriterije
Postavljanje kriterijev za kritično vrednotenje besedil
Tvorjenje smiselnih in ustreznih govorjenih in zapisanih besedil o prebranem/poslušanem
Uporaba prebranega v novih situacijah
Uporaba ustreznih strategij za tvorjenje (govorjenih/pisnih) besedil

Minimalni standardi

Pri pisnem tvorjenju neumetnostnega besedila upošteva uvod, jedro, zaključek, členitev na odstavke;
Prepozna, določi in argumentirano ovrednoti dejavnike sporazumevanja (udeležence, okoliščine, jezik, namen, temo, prenosnik);
Razvrsti znano besedilo glede na naslednje kriterije: neumetnostno, umetnostno; zasebno, javno; neuradno, uradno, govorjeno, zapisano;
Uporabi slogovne postopke (načine razvijanja teme): pripovedovanje, opisovanje, razlaganje, argumentiranje, obveščanje;
Izrazi razumevanje in vrednoti tudi večkodno besedilo (v povezavi s poklicnim področjem);

Pojmi

Jezik (besedni/nebesedni)
Namen besedila
Družbena vloga udeležencev sporazumevanja
Tema besedila
Prenosnik (slušni, vidni)
Vrste besedil: neumetnostno besedil, umetnostno besedilo
Uradovalno besedilo
Zasebno besedilo, javno besedilo
Neuradno besedilo, uradno besedilo
Neformalno besedilo, formalno besedilo
Govorjeno besedilo, zapisano besedilo
Objektivno besedilo, subjektivno besedilo
Slogovni postopki: pripovedovanje, opisovanje, razlaganje, utemeljevanje/argumentacija, obveščanje
Dejavniki sporazumevanja: udeleženci: tvorec [/avtor/sporočevalec/pisec], prejemnik [/naslovnik], soudeleženec [/sogovorec], okoliščine: kraj (nastanka/objave), čas (nastanka/objave)

Skupne kompetence

3.3.4.3 · Uravnava lastno vedenje v odnosih upoštevajoč več perspektiv hkrati.
5.3.5.3 · Prepozna priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah.
3.1.4.2 · Učinkovito se spoprijema s problemskimi situacijami, ki zahtevajo proaktivno miselno naravnanost.
4.1.1.1 · Izraža informacijske potrebe, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja.
3.1.3.2 · Spremlja doseganje in spreminjanje načrtovanih ciljev.

Didaktična priporočila

Dijak se pogovarja o tem, na kaj bo pozoren med poslušanjem (in gledanjem) pogovora oz. med branjem dvogovornih besedil;

Pred poslušanjem (in gledanjem) oz. branjem besedila se pogovarja o tem, čemu poslušamo oz. beremo besedila, kako se pripravimo na poslušanje oz. branje, kaj delamo med njim in kaj po njem ter čemu to delamo.

Dijak posluša (in gleda) pogovor oz. bere dopis določene vrste oz. bere neumetnostno besedilo določene vrste;

Bere dopis določene vrste;

Bere enostavna avtentična besedila in avtentične dopise, jih primerja z vzorčnimi ter predstavi svoje ugotovitve.

Dijak vrednoti vljudnost sogovorcev oz. pisca dopisa ter njun oz. njegov način pogovarjanja oz. dopisovanja glede na značilnosti dane vrste pogovorov oz. dopisov ter utemelji svoje mnenje;

Se pogovarja o sporočevalcu, naslovniku in temi ob konkretnih primerih iz besedila in predstavi svoje mnenje;

Obnovi besedilo (po potrebi s pomočjo učitelja);

Argumentirano vrednoti zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost besedila.

Dijak se pogovarja o tem, kako bi čim bolje tvoril dialoško besedilo.

Dijak tvori dialoško besedilo (pogovor oz. dopis) določene vrste;

Tvori besedilo določene vrste, tako da govorno nastopa (oz. je postavljen v javni govorni položaj) oz. piše.

Dijak argumentirano vrednoti svoje in druge pogovore oz. dopise, utemelji svoje mnenje;

Vrednoti besedilo in utemelji svoje mnenje;

Po poslušanju (svojih in drugih) pogovorov in govornih nastopov vrednoti ustreznost jezikovne zvrsti in utemelji svoje mnenje;

Svojo zmožnost pogovarjanja oz. dopisovanja in na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal.

Smiselno sodeluje v tistih vrstah pogovorov, ki so navedene v tem katalogu znanja, ter pri tem uresničuje značilno zgradbo in slog dane vrste pogovora ter temeljna načela uspešnega pogovarjanja;

Razvršča besedila glede na različne kriterije;

V vodenem pogovoru in ob konkretnih primerih iz besedila prepoznava vlogo sporočevalca, naslovnika, namen in temo besedila ter vrsto besedila glede na družbeni položaj;piše tiste vrste dopisov, ki so navedene v tem katalogu znanja; pri tem uresničuje prepoznano zgradbo in slog dane vrste dopisa;

Posluša (in gleda) oz. bere neumetnostna besedila, svoje razumevanje besedila pa dokaže tako, da po potrebi s pomočjo učitelja določi družbeno vlogo sporočevalca in sporočevalčev namen; obnovi besedilo; predstavi nebesedne prvine v besedilu in njihovo vlogo;

Tvori besedilnovrstno ustrezna, smiselna in razumljiva besedila, skladna z jezikovno in slogovno normo knjižne zvrsti;

Govori razločno in čim bolj knjižno ter ustrezno uporablja nebesedne spremljevalce govorjenja oz. napiše čitljivo besedilo.

Napiše besedilo v nepredvidenih okoliščinah na nenapovedano temo;

V posameznih delih prebranega književnega besedila prepoznava značilnosti obravnavanega neumetnostnega besedila, predstavi posebnosti umetnostnega besedila, razloge zanje in njihov učinek na bralca;

Primerja dano vrsto besedil z drugimi vrstami ter predstavi njihove podobnosti in razlike ter

Prireja isto besedilo za razne naslovnike, glede na različne okoliščine in pojasni svoje priredbe.

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:

Posluša (in gleda) oz. bere dialoška in monološka besedila, jih razčlenjuje, povzema, primerja, doživlja in vrednoti ter utemelji svoje mnenje – pri tem spoznava, da dejavnosti pred poslušanjem oz. branjem, med njim in po njem pomembno vplivajo na njegovo razumevanje in vrednotenje besedila;

Usvaja temeljne strategije poslušanja oz. branja ter prepoznava zgradbene in jezikovne značilnosti tistih vrst besedil, ki jih bo tudi tvoril;

Se pogovarja, govorno nastopa, piše dopise in monološka besedila – pri tem se navaja na to, da se je na tvorjenje besedila treba pripraviti in da je treba upoštevati naslovnika in druge okoliščine ter obvladati temo, o kateri se sporoča, poimenovalne možnosti in zakonitosti jezika, v katerem se sporoča, in zgradbene in jezikovne značilnosti dane besedilne vrste ipd.;

Kritično opazuje svoje sporazumevanje in sporazumevanje drugih, ga vrednoti in utemelji svoje mnenje; če je potrebno, predlaga izboljšave in utemelji svoje predloge;

Dejavno in problemsko razvija temeljne gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno (poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno), slogovno in metajezikovno zmožnost, ter se zaveda vloge vseh zmožnosti pri izboljšanju svojega sporazumevanja.

Izbira neumetnostnega besedila s poklicnega področja za obravnavo pri pouku

Pri izbiri neumetnostnih besedil s poklicnega področja priporočamo tudi tista, ki se hkrati navezujejo na teme, povezane s trajnostnim razvojem. Pri izbiri naj učitelj upošteva naslednje kriterije:

1. Aktualnost teme

Besedilo naj obravnava aktualne teme trajnostnega razvoja za dijaka, tudi z vidika poklica, za katerega se izobražuje.

2. Prilagojenost recepcijski zmožnosti dijakov in predznanju

3. Verodostojnost navedenih informacij

Besedilo naj temelji na zanesljivih in preverjenih (digitalnih ali tiskanih) virih.

4. Spodbujanje kritičnega mišljenja

Besedilo naj spodbuja dijaka k razmišljanju, analizi in vrednotenju informacij.

5. Povezava z lokalnim okoljem

Če je mogoče, naj se besedilo navezuje na lokalno okolje, da ga dijak lahko lažje poveže z lastno izkušnjo.

Priporočamo, da učitelj obravnavo besedila s poklicnega področja v povezavi s trajnostnim razvojem poveže tudi s temo Motivacijsko branje ali medpredmetno.

5.3.4.1 5.3.5.2

S področja opisa in opisovanja so to opis osebe, opis postopka (navodilo za varno uporabo naprave, recept, poročilo o dogodku), poklica, rastline, igre, športa, predmeta, življenja vrstnikov ali drugih oseb, predstavitev svojih poklicnih načrtov.

S področja argumentacije so to oglaševalska besedila (reklama), predstavitev dogodka in svojega mnenja o njem, komentarji o različnih temah (tudi s področja stroke).

S področja razlaganja je to razlaga (npr. o pomenu opravljanja domačih nalog za razvoj posameznika idr.).

S področja pripovedovanja so to različne vrste pripovedi (realne, fantazijske, o doživetjih, o življenju osebe).

S področja medijskih besedil so to pogovor, novica, vremenska napoved.

S področja uradovalnih besedil so to obrazci in seznami različnih vrst.

Dijak na podlagi znanja iz osnovne šole pozna tudi besedila, ki so hkrati dejanje: vabilo, opravičilo, prošnja, zahvala, pritožba, obvestilo, nasvet (strokovnjaka).

Od govorjenih besedil dijak opravi govorni nastop in pozna vse vrste pogovorov (osebni, telefonski, spletni 4.2.1.1 – z različnimi nameni in udeleženci, prepričevalni, pogajalni).

Brskanje po podatkih, iskanje, filtriranje podatkov, informacij in drugih vsebin ( 4.1.1.1 , več na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn) in

Vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin ( 4.1.2.1 , več na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f2l5v89).

Intervju (s strokovnjakom)

Reportaža

Potopis

Predstavitev doživetja (dela na praksi ipd.)

Opisi: države, naprave

Besedila, ki so hkrati dejanje: sožalje

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.