slovenščina

Učitelju priporočamo raznolike, čim bolj avtentične življenjske pristope za motivacijo in preverjanje obveznosti tako, da dijak na primer:

» izbira bralno gradivo glede na interes in namen branja;

» povezuje in kritično vrednoti informacije v različnih vrstah besedil;

» analizira in kritično vrednoti vsebino besedila glede na dane kriterije ali lastne kriterije za vrednotenje;

» svoje mnenje o sprejetem besedilu utemelji in ga ponazori s primeri;

» uporablja znanje o procesih/strategijah branja za dobro bralno razumevanje;

» tvori smiselna, slogovno dodelana in jezikovno pravilna besedila različnih vrst; pri tvorjenju upošteva značilnosti vrste besedila;

» pri sporazumevanju upošteva ustrezni govorni položaj;

» samostojno, namensko, kritično in odgovorno izbira in uporablja različne vire;

» uporablja lokacijo bralnih virov (šolsko in splošno knjižnico, medmrežje) ipd.

Neumetnostna besedila se lahko navezujejo na vse predmete v šoli, predvsem pa naj bodo povezana tudi z razvijanjem dijakovih poklicnih kompetenc.

Oblikovanje bralnih navad dijaka naj učitelj preverja in spremlja individualizirano po svoji presoji. Predlagamo, da dijak redno in samostojno bere književna in neumetnostna besedila v obsegu vsaj petih ur in pol mesečno.

Izkazovanje doseganja tega cilja je v sodobnem digitalnem svetu ključni predpogoj za uspešno izvajanje ciljev pouka slovenščine in drugih predmetov.

Dijak znanje izkazuje v povezavi z drugimi cilji iz tega kataloga znanja in tudi medpredmetno. Dijak lahko poznavanje izkaže prek individualnega pogovora, skupinskega reševanja problemskih nalog, povezanih s prebranim besedilom, kritičnim zapisom o prebranem ipd.

Opiše najljubšega športnika, vzornika ipd.;

Predstavi razstavo o temi s poklicnega področja;

Pripoveduje o življenju znane osebe;

Tvori intervju z osebo s poklicnega področja,

Tvori potopis o svojem potovanju;

Tvori vabilo ravnatelju na predstavitev projekta,

Tvori osebni pogovor s prijateljem ipd.

Razčleni sprejeto besedilo z vidika avtorjevega namena sporočanja; pri tem razlikuje tudi med dejstvi in mnenji (tvori podrobno ali strnjeno obnovo);

Vrednoti različne poglede na trajnostni razvoj, ki so predstavljeni v sprejetem besedilu (tvori komentar);

Oblikuje scenarije za trajnostno prihodnost na poklicnem področju, za katerega se izobražuje, in jih predstavi sošolcem (tvori predstavitev, npr. v obliki plakata ali z uporabo digitalne aplikacije;

Razpravlja o svoji odgovornosti in vplivu lastnih vrednot na trajnostno delovanje v vsakdanjem življenju (sodeluje v pogovoru ali razpravi);

Razišče, kakšna je vloga jezika pri promociji trajnostnega razvoja (npr. v medijskih besedilih in reklamah) v različnih družbenih kontekstih (tvori referat) ipd.

Dijak izkazuje usvojeno znanje tako, da praktično zapisuje različne besedilne vrste (tudi kompleksnejše). Področje ponuja tudi možnost projektnega dela ali dela v skupinah, dijaki si lahko na zapise dajo povratne informacije, zapise dopolnjujejo in tako utrjujejo usvojeno znanje.

Pred obravnavo naj učitelj preveri predznanje dijakov.

Dijak razvija zmožnost tvorjenja in sprejemanja (večkodnih*) besedil s sprejemanjem in tvorjenjem besedil. Pred tvorjenjem besedila dijak razmišlja o okoliščinah sporočanja in o značilnostih dane besedilne vrste; med tvorjenjem izbira okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce, znake ipd. Pri tem uporablja bralne strategije ter sproti spremlja in vrednoti svoj učni napredek na tem področju. Dijak razvija zmožnost sprejemanja in tvorjenja (večkodnih*) besedil tako, da:

» opazuje, razume, presoja tvorbo in sprejemanje besedil;

» spoznava načine vezanja pomenskih enot v besedilu;

» opazuje dejavnike sporazumevanja v besedilu;

» prenaša znanje s področja skladnje povedi tudi na raven besedila in opazuje pomenska razmerja med povedmi na podlagi poznavanja odvisnih stavkov in priredij;

» opazuje in predstavi, kako lahko tvorec besedila izraža svoj namen posredno in neposredno;

» spoznava in utrjuje metajezikovno znanje o besediloslovju in se strokovno izraža o besedilih, ki jih sprejema in tvori;

» sprejema in tvori besedila z elementi več besedilnih vrst;

» v posameznih delih prebranega umetnostnega besedila prepoznava značilnosti obravnavanega neumetnostnega besedila, predstavi posebnosti umetnostnega besedila, razloge zanje in njihov učinek na bralca;

» v povezavi z znanjem besedoslovja sopomenkam iz besedila določi slogovno vrednost in pove, v katerih okoliščinah bi lahko uporabil slogovno zaznamovane, v katerih pa nezaznamovane besede;

» spoznava, da za sprejemanje besedila ni vseeno, kje je določeno besedilo objavljeno ali kakšna je družbena vloga udeležencev sporazumevanja ipd.

Dijak razvija zmožnost pogovarjanja, dopisovanja, tvorjenja in kritičnega sprejemanja enogovornih besedil tako, da smiselno nadgrajuje načine obravnave besedila iz osnovne šole ter iz letnika v letnik.

Dijak tvori okoliščinam (dejavnikom) ustrezna enogovorna in dvogovorna besedila tako, da govorno nastopa oz. piše, po govornem nastopu oz. po pisanju pa vrednoti svojo zmožnost govornega nastopanja oz. pisanja besedil ter na podlagi povratnih informacij načrtuje, kako bi jo izboljšal.

Uporaba bralnih strategij pri sprejemanju neumetnostnih besedil

Bralne strategije, ki jih še posebej priporočamo pri sprejemanju besedil, so:

1. Strategije za določanje bistva

Po sprejemanju besedila naj dijak najprej poišče ključne povedi. Primerna vprašanja za spodbujanje iskanja bistva so npr.:

O čem ali o kom govori besedilo?

Kateri so glavni, ključni, najpomembnejši pojmi?

Kaj je sporočilo tega besedila?

2. Strategije za določanje podrobnosti

Besedilo sestavljajo različne informacije, nekatere so pomembnejše od drugih. Podrobnosti v besedilu pojasnjujejo ali podpirajo glavni namen. Vprašanja, ki spodbujajo iskanje podrobnosti, so npr.:

S katerimi podatki je dopolnjena glavna misel v besedilu? Iz česa jo razbereš?

S čim je podrobneje pojasnjeno/podprto sporočilo besedila?

Iz katerih jezikovnih sredstev v besedilu lahko sklepamo o njegovem namenu?

3. Strategije za prikazovanje hierarhičnih in logičnih razmerij

Podrobnosti v besedilu in odnose s sporočilom besedila kot celote lahko prikažemo z različnimi grafičnimi ponazoritvami. Najpogostejše oblike grafičnih ponazoritev so:

Pojmovne mreže, ki prikazujejo povezave med pojmi v besedilu;

Miselni vzorci kot posebna oblika pojmovnih mrež;

Drugi grafični prikazi, ki predstavljajo shematski prikaz bistva in pripadajočih pojmov (preglednice ipd.).

4. Strategije za širjenje besedišča

Razumevanje besed in besednih zvez v besedilu in pomenskih razmerij med njimi ter sklepanje o njihovem pomenu iz sobesedila omogočata dijaku boljše razumevanje besedila kot celote, olajšuje vključevanje novih informacij v njihovo predznanje ter omogočata lažje presojanje in vrednotenje informacij. Pri tem lahko dijak uporabi pojmovne mreže, npr.:

Izbere besede/besedne zveze, ki se povezujejo z določeno temo, vsebino, vrsto besedila itd. Nato spodbudi dijaka, da zapiše čim več besed/pojmov, ki so v kakršni koli zvezi z izbrano besedo;

Vse zapisane besede/pojme dijak združi v pojmovne skupine po dogovorjenih kriterijih (vrstah besed, oblikah, pomenskih razmerjih itd.) in jih poveže v širše povezave, npr. glede na slogovno ustreznost;

Nove besede in besedne zveze poveže z že znanimi;

Po potrebi si pomaga z jezikovnimi svetovalnicami in slovarji v knjižni ali elektronski obliki.

5. Strategije kritičnega sprejemanja neumetnostnega besedila s poudarkom na razlikovanju dejstev od stališč/mnenj

Razmišljajoče in kritično sprejemanje raznovrstnih neumetnostnih besedil je pomemben cilj pouka slovenščine po vsej vertikali. Kritično odzivanje spodbujamo, npr. z naslednjimi vprašanji:

Kaj iz besedila lahko izvemo ali sklepamo o avtorju besedila? Iz česa v besedilu je mogoče sklepati, ali je tvorec/avtor besedila strokovnjak na svojem področju ali ne?

Ali lahko v besedilu navedene podatke preverimo?

Je v besedilu navedeno, kako so bili podatki zbrani?

Iz česa lahko sklepamo, ali so navedeni primeri resnični in ustrezni?

Kateri namen je mogoče prepoznati v besedilu? Je izražen neposredno ali je prikrit?

Kako lahko v besedilu ločimo dejstva od mnenj in stališč? ipd.

Vrednotenje jezikovnih in pravopisnih napak pri tvorjenju besedil

Učitelj naj dijaka spodbuja k tvorjenju raznolikih besedil; pri tem naj slovnične in pravopisne napake razume kot priložnosti za učenje. Ključno je, da se dijak zaveda, da so napake naravni del učnega procesa in pomemben korak k izboljšanju jezikovnega znanja (to naj učitelj upošteva tudi pri vrednotenju). Učitelj naj popravlja samo tiste slovnične in pravopisne napake, ki jih je že obravnaval pri pouku (oziroma preveril predznanje), in v odvisnosti od vsakokratne dijakove jezikovne ravni znanja. Učitelj naj povratne informacije o napakah pri tvorjenju prilagodi dijakovim individualnim potrebam in zmožnostim. Namesto splošnih komentarjev naj mu poda konkretne in konstruktivne povratne informacije, ki mu bodo pomagale razumeti, kako lahko napako popravi.

Spremljanje in vrednotenje učnega napredka pri delu z neumetnostnimi besedili

Dijak lahko spremlja in vrednoti svoj učni napredek pri sprejemanju razumevanju in tvorjenju besedil na več načinov:

Redno (oz. po vsaki dejavnosti) s pomočjo učitelja in/ali samostojno vrednoti svoje učenje z uporabo kriterijev uspešnosti, ki jih oblikuje sam ali s pomočjo učitelja pri pouku (ta naj vključuje tudi uporabo bralnih strategij in strokovnih izrazov pri tej temi) in popravlja/izboljšuje svoje izdelke skladno s temi ugotovitvami;

Sodeluje pri vrstniškem vrednotenju, ko dijaki skupaj s sošolci ocenjujejo in komentirajo dela drug drugega; to spodbuja kritično mišljenje in izboljšuje razumevanje kriterijev uspešnosti;

V t. i. dnevnik učenja beleži svoje izzive in razmisleke pri delu z besedili, kar pomaga k prepoznavanju področij za izboljšanje in razvijanju odgovornosti za lastno učenje ipd.

*Večkodno besedilo je besedilo, ki združuje besedna in nebesedna izrazna sredstva - različne semiotske kode; na primer besede (besedno/verbalno) in fotografijo/graf/zemljevid/barve/grafično poudarjene besede.

Dijak razvija svojo (kritično) sporazumevalno zmožnost tako, da:

» posluša (in gleda) oz. bere dialoška in monološka besedila, jih razčlenjuje, povzema, primerja, doživlja in vrednoti ter utemelji svoje mnenje – pri tem spoznava, da dejavnosti pred poslušanjem oz. branjem, med njim in po njem pomembno vplivajo na njegovo razumevanje in vrednotenje besedila;

» usvaja temeljne strategije poslušanja oz. branja ter prepoznavajo zgradbene in jezikovne značilnosti tistih vrst besedil, ki jih bo tudi tvoril;

» se pogovarja, govorno nastopa, piše dopise in monološka besedila – pri tem se navaja na to, da se je na tvorjenje besedila treba pripraviti in da je treba upoštevati naslovnika in druge okoliščine ter obvladati temo, o kateri se sporoča, poimenovalne možnosti in zakonitosti jezika, v katerem se sporoča, in zgradbene in jezikovne značilnosti dane besedilne vrste ipd.;

» kritično opazuje svoje sporazumevanje in sporazumevanje drugih, ga vrednoti in utemelji svoje mnenje; če je potrebno, predlaga izboljšave in utemelji svoje predloge;

» dejavno in problemsko razvija temeljne gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno (poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno), slogovno in metajezikovno zmožnost, ter se zaveda vloge vseh zmožnosti pri izboljšanju svojega sporazumevanja.

Izbira neumetnostnega besedila s poklicnega področja za obravnavo pri pouku

Pri izbiri neumetnostnih besedil s poklicnega področja priporočamo tudi tista, ki se hkrati navezujejo na teme, povezane s trajnostnim razvojem. Pri izbiri naj učitelj upošteva naslednje kriterije:

1. Aktualnost teme

Besedilo naj obravnava aktualne teme trajnostnega razvoja za dijaka, tudi z vidika poklica, za katerega se izobražuje.

2. Prilagojenost recepcijski zmožnosti dijakov in predznanju

3. Verodostojnost navedenih informacij

Besedilo naj temelji na zanesljivih in preverjenih (digitalnih ali tiskanih) virih.

4. Spodbujanje kritičnega mišljenja

Besedilo naj spodbuja dijaka k razmišljanju, analizi in vrednotenju informacij.

5. Povezava z lokalnim okoljem

Če je mogoče, naj se besedilo navezuje na lokalno okolje, da ga dijak lahko lažje poveže z lastno izkušnjo.

Priporočamo, da učitelj obravnavo besedila s poklicnega področja in s trajnostnim razvojem poveže tudi s temo Motivacijsko branje ali medpredmetno.

5.3.5.1

» S področja opisa in opisovanja so to življenjepis v različnih oblikah, opis kraja, poklica, športa, predmeta, postopka (navodilo za strokovno delo, navodilo za uporabo ipd.).

» S področja argumentacije so to oglaševalska besedila, predstavitev dogodka in svojega mnenja o njem, komentarji (ocene, kritike).

» S področja razlaganja sta razlaga in definicija pojma (tudi terminologije s strokovnega področja).

» S področja pripovedovanja so to različne vrste pripovedi (realne, fantazijske, o doživetjih, o življenju osebe, o dogodku).

» Dijak prepozna razliko med opisom osebe, oznako osebe in pripovedjo o življenju osebe.

» S področja medijskih besedil so to novica, vremenska napoved, intervju (s strokovnjakom).

» S področja uradovalnih besedil so to obrazci in seznami različnih vrst.

» Dijak pozna tudi besedila, ki so hkrati dejanje: vabilo, opravičilo, prošnja, zahvala, pritožba, obvestilo, nasvet strokovnjaka (npr. s poklicnega področja).

» Od govorjenih besedil opravi govorni nastop (referat) ter pozna vrste pogovorov (tudi v digitalnem okolju 4.2.1.1 ).

Brskanje, iskanje, filtriranje podatkov, informacij in drugih vsebin ( 4.1.1.1 več na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qdfrrqn) in

Vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin ( 4.1.2.1 več na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f2l5v89).

Sožalje

Zapisnik

Anketa

Potopis

Opis živali, opis rastline, opis življenja vrstnikov ali drugih oseb