Solfeggio
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
Splošni vzgojno-izobraževalni cilj 1. letnika solfeggia je poenotenje znanja glasbene teorije in solfeggia dijakov klasične in jazz smeri, ki prihajajo iz različnih glasbenih šol z neenako ravnjo predznanja.
V sklopu ciljev, ki se nanašajo na solfeggio (ritem, parlato, melodika, atonalne/intervalne vaje, harmonska gibanja, melodični solfeggio, improvizacija), se utrjuje občutek za metrum, ritem in enakomeren tempo, občutek za tonaliteto in stopnje, branje notnega zapisa v violinskem in basovskem ključu, petje atonalnih vaj do vključno kvarte ter petje ob spremljavi klavirja.
V sklopu ciljev, ki se nanašajo na glasbeno teorijo (poleg te še osnove oblikoslovja), se ponovi celotno glasbeno-teoretično snov nižje glasbene šole s poudarkom na akordih, mnogostranosti ter splošnem razumevanju in praktični rabi teoretičnih glasbenih zakonitosti, obravnava se primere iz glasbene literature, s pomočjo katerih dijaki spoznavajo različne glasbene oblike in instrumente.
Osnove oblikoslovja
Učni cilji
- Spoznava in se uči analizirati motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo;
- Spoznava temeljne glasbene oblike, kot so: pesemska oblika, samospev, zborovska pesem, kanon, fuga, suita, sonata, tema z variacijami, simfonija, kantata, opera idr. (SC 1.1.2.1)
Standardi znanja
- Pozna in analizira motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo;
- Pozna in analizira temeljne glasbene oblike, kot so: pesemska oblika, samospev, zborovska pesem, kanon, fuga, suita, sonata, tema z variacijami, simfonija, kantata, opera idr.
Minimalni standardi
- Pozna motiv frazo dvotaktje mali in veliki stavek ter periodo
- Pozna temeljne glasbene oblike kot so: pesemska oblika samospev zborovska pesem kanon fuga suita sonata tema z variacijami simfonija kantata opera idr
Pojmi
- Motiv
- Fraza
- Dvotaktje
- Perioda
- Pesemska oblika
- Samospev
- Zborovska pesem
- Kanon
- Fuga
- Suita
- Sonata
- Tema z variacijami
- Simfonija
- Kantata
- Opera
- Mali in veliki stavek
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Dijaki, za boljše razumevanje posameznih glasbeno-oblikovnih pojmov pojejo, poslušajo in analizirajo glasbene primere, obiskujejo koncerte in druge glasbeno-scenske prireditve.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » ustno
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pisno
OPISNI KRITERIJI: » Dijak zna umestiti poslušane glasbene primere v obdobja.
OPISNI KRITERIJI: Dijak prepozna obravnavane glasbene oblike.
OPISNI KRITERIJI: Dijak se zna orientirati v vokalni, instrumentalni in vokalno-instrumentalni partituri.
Improvizacija
Učni cilji
- Spoznava improvizirano samostojno oblikovanje ritmičnih ter ritmično-melodičnih dvo- ali več taktnih fraz (npr. vprašanje – odgovor);
- Se uči improvizacije in zapisa lastnih krajših ritmičnih in ritmično-melodičnih celot; (SC 1.3.4.1)
- Spoznava improvizacijo ritmično-melodičnih motivov na določene in improvizirane harmonske vzorce;
- Spoznava in izvaja večglasno improvizirano petje na slovenske ljudske pesmi. (SC 1.3.4.2)
Standardi znanja
- Improvizira in zapiše lastne krajše ritmične in ritmično-melodične celote;
- Improvizira ritmično-melodične motive na določene in improvizirane harmonske vzorce;
- Razume in v skupini izvede večglasno improvizacijo na slovenske ljudske pesmi.
Minimalni standardi
- Z improvizacijo samostojno oblikuje ritmične ter ritmično-melodične dvo- ali večtaktne fraze;
- Improvizira lastne krajše ritmične in ritmično-melodične celote
- Improvizira ritmično-melodične motive na določene harmonske vzorce
- Razume večglasno improvizacijo na slovenske ljudske pesmi
Pojmi
- Improvizacija
- Dvotaktje
- Fraza
- Motiv
- Ritmično-melodična celota
- Harmonski vzorec
- Slovenske ljudske pesmi
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj mora skrbeti za sproščeno vzdušje v razredu ter biti dijakom zgled pevske in instrumentalne improvizacije. Improvizacija ne bo vedno enako uspela, vendar mora učitelj pri tem cilju izkazovati posebno mero čuječnosti, fleksibilnosti in spoštljivosti do poskusov improviziranja dijakov. Učitelj mora poznati tradicijo večglasnega slovenskega ljudskega petja in pomagati razvijati spoštljiv odnos dijakov do narodne glasbene zapuščine.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » ustno
OPISNI KRITERIJI: » samostojnost pri improviziranju
OPISNI KRITERIJI: kreativnost improvizacij
OPISNI KRITERIJI: muzikalno oblikovanje fraz, motivov in celot
Melodični solfeggio
Učni cilji
- Spoznava in poje melodične primere s klavirsko spremljavo ter primere iz slovenske in tuje glasbene literature; (SC 1.3.2.1)
- Se uči vokalnotehnično ustrezno interpretirati melodične primere z glasbeno spremljavo;
- Spoznava posamezne elemente izvajalske prakse za celostno izvedbo izbranih melodičnih primerov s klavirsko spremljavo.
Standardi znanja
- Zapoje melodične primere s klavirsko spremljavo ter primere iz slovenske in tuje glasbene literature;
- Izvede obravnavane in a vista melodične primere s klavirsko spremljavo v predpisanem tempu, agogiki in dinamiki.
Minimalni standardi
- Zapoje melodične primere s klavirsko spremljavo
- Vokalnotehnično ustrezno zapoje melodične primere z glasbeno spremljavo;
- Izvede obravnavane melodične primere s klavirsko spremljavo v predpisanem tempu agogiki in dinamiki
Pojmi
- Melodični solfeggio
- Bel canto
- Tehnika pravilnega petja
- Petje ob klavirski spremljavi
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj poleg primerov iz učbenika poišče pevsko in vsebinsko ustrezno literaturo za mladostnike. Pozoren je na zdrav pevski organ in pravilno petje ter je zgled lepega petja. Pri spremljanju dijakov je suveren, kadar je spremljava izpisana, in kreativen, kadar je spremljava improvizirana.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » ustno spraševanje vnaprej dogovorjenih vsebin ter primerov a vista
OPISNI KRITERIJI: » orientacija v partituri
OPISNI KRITERIJI: intonančna čistost
OPISNI KRITERIJI: razumevanje in muzikalno doživeta praktična izvedba glasbenega zapisa
OPISNI KRITERIJI: vzajemno glasbeno doživljanje
OPISNI KRITERIJI: estetski vtis izvedene melodične vaje s klavirsko spremljavo
Atonalne/intervalne vaje
Učni cilji
- Spoznava, poje in zapisuje atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature do vključno intervala kvarte;
- Spoznava in zapisuje atonalne nareke z ritmično komponento in brez nje do vključno intervala kvarte;
- Spoznava vlogo glasbenih vilic pri izhodiščni intonaciji in njenem preverjanju.
Standardi znanja
- Zapoje in zapiše atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature do vključno intervala kvarte;
- Zapiše atonalne nareke z ritmično komponento in brez nje do vključno intervala kvarte;
Minimalni standardi
- Zapoje in zapiše atonalne ritmično-melodične vaje do vključno intervala kvarte
- Zapiše atonalne nareke in brez nje do vključno intervala kvarte
- Uporabi glasbene vilice .
Pojmi
- Atonalnost
- Kvalitete intervalov do vključno kvinte
- Kvantitete intervalov do vključno kvinte
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Izvajanje atonalnih vaj naj poteka ob stalni kontroli ustrezno uglašenega in temperiranega instrumenta, vendar morajo dijaki, med učnim procesom postajati vedno bolj neodvisni. Za preverjanje intonacije med izvajanjem ter razvijanjem sočasnega (vertikalnega) sluha lahko dijak izvaja intervalne vaje v kanonu s klavirjem.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » individualno
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pisno preverjanje in ocenjevanje
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika – pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature
OPISNI KRITERIJI: » samostojnost in suverenost pri izvajanju s pomočjo glasbenih vilic
OPISNI KRITERIJI: intonančna čistost
OPISNI KRITERIJI: razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa
Harmonska gibanja
Učni cilji
- Spoznava in poje osnovne in razširjene kadenčne vaje v duru in harmoničnem molu;
- Spoznava funkcijsko umestitev glavnih stopenj v osnovnih in razširjenih kadenčnih vajah v duru in harmoničnem molu;
- Razvija koncept kadenčnih vaj in se uči samostojnega oblikovanja in petja teh; (SC 1.3.4.2)
- Spoznava preproste harmonske analize s pomočjo glavnih stopenj;
- Harmonsko analizira primere iz glasbene literature.
Standardi znanja
- Razume in zapoje osnovne in razširjene kadenčne vaje v duru in harmoničnem molu;
- Razume koncept kadenčnih vaj in jih oblikuje ter zapoje;
- Harmonsko analizira primere iz literature.
Minimalni standardi
- Razume in zapoje osnovne kadenčne vaje v duru in harmoničnem molu
- Določi glavne stopnje v kadenčnih vajah v duru in harmoničnem molu;
- Razume koncept kadenčnih vaj
- Harmonsko analizira preproste glasbene primere s pomočjo glavnih stopenj;
Pojmi
- Kadenčne vaje
- Hamonija
- Funkcije v tonaliteti
- Harmonska analiza
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Kadenčne vaje naj pojejo dijaki skupaj z učiteljem ali samostojno. Petje naj bo z instrumentalno spremljavo ali brez nje, dijaki se lahko za boljše razumevanje in utrjevanje harmonskega sluha sami spremljajo na klavir.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » ustno
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pisno
OPISNI KRITERIJI: » razumevanje funkcijske umestitve glavnih stopenj v tonalitetah
OPISNI KRITERIJI: samostojno oblikovanje in petje kadenčnih vaj v različnih tonalitetah
OPISNI KRITERIJI: samostojno intoniranje ter intonančna čistost pri izvedbi
Melodika
Učni cilji
- Glasno in s pomočjo notranjega sluha bere in poje ritmično-melodične primere v durovih in molovih tonalitetah ter modalnih melodičnih vajah;
- Spoznava posamezne lestvične stopnje v različnih tonalitetah in modusih;
- Se uči intoniranja s pomočjo glasbenih vilic;
- Zapisuje in samostojno sestavlja ritmično-melodične nareke;
- Uri glasbeni spomin; (SC 3.1.3.3)
- Spoznava branje a vista.
Standardi znanja
- Tekoče in intonančno čisto prebere in zapoje ritmično-melodične primere/vaje v durovih in molovih tonalitetah ter v modalnih melodičnih vajah;
Minimalni standardi
- Prebere in zapoje ritmično-melodične primere/vaje v durovih in molovih tonalitetah ter v modalnih melodičnih vajah
- Sliši in zapoje vse lestvične stopnje v tonalitetah in modusih;
- Uporabi glasbene vilice;
- Zapiše ritmično-melodične nareke;
- Izkaže glasbeni spomin s ponavljanjem in zapisovanjem krajših ritmično-melodičnih vzorcev in celot;
- A vista prebere ritmično-melodični zapis.
Pojmi
- Tonaliteta
- Modalnost
- Notranje uho
- Lestvične stopnje
- Glasbene vilice
- Intonacija
- Petje a vista
- Improvizacija
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj dijakom predstavi praktične vaje za utrjevanje tonalitet, modusov, posameznih lestvičnih stopenj, akorde glavnih in stranskih stopenj (vključno z dominantnim septakordom in nonakordom). Za razvijanje harmonskega tonalnega ali modalnega občutka ter občutka za večglasje in polifonijo uporabljamo petje kanonov ter ljudskih, solističnih, zborovskih in orkestrskih skladb.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » individualno ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature
OPISNI KRITERIJI: » orientacija v partituri
OPISNI KRITERIJI: intonančna čistost
OPISNI KRITERIJI: razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa
Parlato
Učni cilji
- Spoznava razvoj glasbene notacije od srednjega veka do danes; (SC 1.3.2.1)
- Spoznava G−, C− in F−ključe, njihovo umestitev v notno črtovje, poimenovanje in uporabo;
- Spoznava glasbeni zapis z uporabo različnih ključev brez dodane ritmične komponente;
- Ritmično bere notni zapis v violinskem in basovskem ključu v predpisanem tempu in ob taktiranju, z upoštevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike;
- Spoznava notni zapis in uporabo ključev pri zapisovanju glasbe za posamezne pevske glasove in instrumente.
Standardi znanja
- V predpisanem tempu in ob taktiranju, z upoštevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike, ritmično prebere notni zapis v violinskem in basovskem ključu;
Minimalni standardi
- Pozna glasbeno notacijo od srednjega veka do danes;
- Poimenuje in smiselno uporablja vse vrste G−, C− in F−ključev;
- Prebere glasbeni zapis v vseh ključih brez dodane ritmične komponente;
- V predpisanem tempu in ob taktiranju ritmično prebere notni zapis v violinskem in basovskem ključu
- Prebere notne zapise v različnih ključih za posamezne pevske glasove in instrumente v sklopu vokalnih in instrumentalnih partitur.
Pojmi
- Parlato
- Ključi
- Notacija
- Partitura
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj predstavi razvoj glasbenega zapisa od začetkov (srednjega veka) do danes. Dijak za boljše razumevanje notnega zapisa v različnih ključih v teh zapisuje krajše ritmično−melodične vzorce, melodije in pesmi. Za utrjevanje enakomernega pulza in dosledno ritmično branje notnega zapisa v različnih ključih, učitelj pri pouku in dijak za vadenje doma uporabljata metronom.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » individualno
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustno preverjanje in ocenjevanje – pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka
OPISNI KRITERIJI: » Dijak ob predhodni ritmični analizi ob taktiranju tekoče in doživeto ritmično bere zapis v violinskem in basovskem ključu.
Ritem
Učni cilji
- Spoznava taktiranje vseh taktovskih načinov;
- Spoznava ritmične analize s številom poudarjenih in nepoudarjenih dob ter pričetkom s poudarjeno ali nepoudarjeno dobo;
- Spoznava osnovne, sestavljene in mešane taktovske načine;
- Spoznava ritmične posebnosti, kot so posebnosti v smislu delitve dob (do prve poddelitve), hemiola, sinkopa, punktirani ritem, menjave metruma idr.; (SC 1.1.2.1)
- Spoznava binarne in ternarne taktovske načine v prvi in drugi poddelitvi;
- Spoznava alla breve taktovske načine do prve poddelitve;
- Razvija glasbeni spomin pri narekovanju ritmičnih vzorcev in vaj.
Standardi znanja
- Izvede in zapiše posamezne ritmične posebnosti;
Minimalni standardi
- Taktira osnovne, sestavljene in mešane taktovske načine;
- Pozna ritmično shemo poudarjenih in nepoudarjenih dob ter pravilno opredeli začetek fraze ali skladbe s poudarjeno ali nepoudarjeno dobo;
- Izvede vaje v osnovnem, sestavljenem in mešanem taktovskem načinu;
- Izvede posamezne ritmične posebnosti
- Prepozna in izvede vaje v binarnem in ternarnem taktovskem načinu v prvi in drugi poddelitvi;
- Izvede vaje v alla breve taktovskem načinu do prve poddelitve;
- Ponovi in zapiše ritmične vzorce in vaje.
Pojmi
- Taktiranje
- Dirigiranje
- Ritmična analiza
- Osnovni, sestavljeni in mešani taktovski načini
- Poddelitev dobe
- Predtakt
- Vzmah
- Ritmične posebnosti
- Binar
- Ternar
- Alla breve
- Improvizacija
- Dvotaktje
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj med poukom uporablja metronom, ki ga priporoča tudi dijakom za vadenje doma. Dijake pred izvajanjem vaj pripravi z uvajalnimi vajami za taktiranje, enakomeren ritmični utrip in improvizacijo ter kombinacijo improviziranih in ponovljenih vzorcev za razvijanje glasbenega spomina.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » individualno
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pisno preverjanje in ocenjevanje
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustno preverjanje in ocenjevanje
OPISNI KRITERIJI: » enakomeren pulz
OPISNI KRITERIJI: sposobnost določanja relativnega tempa
OPISNI KRITERIJI: ločevanje med binarnim in ternarnim taktovskim načinom
OPISNI KRITERIJI: taktiranje z ustrezno shemo ob izvajanju ali poslušanju glasbe
OPISNI KRITERIJI: prepoznavanje začetkov fraz ali skladb na težko oz. lahko dobo ter ritmičnih posebnosti, npr. v smislu delitve dob
Glasbena teorija
Učni cilji
- Spoznava in uporablja zakonitosti glasbene teorije;
- Spoznava in funkcijsko umešča akorde (trozvoke in četverozvoke ter dominantni peterozvok) v tonalitete ter poglablja znanje mnogostranosti akordov; (SC 1.3.4.2)
- Poglablja znanja (teoretično in slušno) durovih in molovih lestvic;
- Spoznava (teoretično in slušno) starocerkvene moduse, kromatično, celotonsko in simetrično lestvico, pentatoniko ter druge narodne lestvice;
- Se uči glasbene izraze vezane na izvajalsko prakso;
- Spoznava osnove glasbene akustike;
- Spoznava posamezne instrumente in njihovo opredelitev glede na proizvajanje zvoka (idiofoni, kordofoni ...);
- Poglablja znanja notnih zapisov posameznih pevskih glasov, instrumentov, glasbenih sestavov in orkestrov;
- Povezuje znanja glasbene teorije in solfeggia z igranjem instrumenta ali petjem;
- Razvija interes za obiskovanje koncertov, predstav, glasbenih dogodkov.
Standardi znanja
- Pozna in uporabi (zapiše, zapoje ali zaigra) vrsto alikvotnih tonov;
- Prepozna in prebere notni zapis posameznih glasov, instrumentov, glasbenih sestavov in orkestrov;
Minimalni standardi
- Uporabi zakonitosti glasbene teorije;
- Pozna in funkcijsko umesti akorde v tonalitete ter uporabi mnogostranost akordov;
- Prepozna, zapiše in izvede durove in molove lestvice, starocerkvene moduse, kromatično, celotonsko in simetrično lestvico, pentatoniko ter druge narodne lestvice;
- Pozna glasbene izraze, vezane na izvajalsko prakso;
- Pozna vrsto alikvotnih tonov
- Prepozna notni zapis posameznih glasov instrumentov glasbenih sestavov in orkestrov
- Slušno prepozna pevske glasove in instrumente, vokalne in instrumentalne sestave;
- Izkaže uporabo znanja glasbene teorije in solfeggia pri igranju instrumenta ali petju .
Pojmi
- Interval
- Akord
- Mnogostranost
- Kvintni krog
- Letsvica
- Modus
- Pentatonika
- Ključi
- Akustika
- Alikvotni toni
- Komorni ton
- Dinamika
- Agogika
- Artikulacija
- Valovanje
- Sopran
- Alt
- Tenor
- Bas
- Zbor
- Orkester
- Solist
- Komorna skupina
Didaktična priporočila
Didaktična priporočila: Učitelj teoretične vsebine predstavi vedno najprej s praktičnega vidika, šele potem s teoretičnega, kot npr.: vključevanje lestvic in modusov v ljudske in druge pesmi, petje in igranje alikvotnih tonov, kvalitete akordov v povezavi s tonaliteto. Zaželeni so tudi slušni primeri, vezani na obravnavano učno vsebino, vendar je veliko pomembnejši izkustveni element, ki ga dosežemo le tako, da dijak sam zapoje – ozvoči vsebine, ki mu jih učitelj poskuša predstaviti. Dijak pri spoznavanju instrumentov teoretično in praktično predstavi svoj instrument, pevec svoj glas. Predstavitev naj vsebuje: zgodovinski razvoj, zgradbo in tehniko instrumenta ali glasu, literaturo in skladatelje, ki so pisali za ta instrument ali glas, ter najljubše izvajalce dijaka, ki je predstavitev pripravil. Učitelj nekajkrat v letu pripravi primerne instrumentalne, vokalne ali vokalno-instrumentalne partiture, vezane na snov ali obdobje leta, s pomočjo katerih dijaki spoznavajo zapise in transpozicije posameznih instrumentov, glasbene oblike, obdobja in skladatelje, večglasno petje idr. JEZIK GLASBENIKOV JE PETJE. Petje je osnovno sredstvo, s katerim se učitelj in dijaki sporazumevajo in s katerim praktično osmislimo teoretične vsebine. Učitelj dijake spodbuja, da pri branju in zapisovanju glasbe z glasom ozvočijo notni zapis, podobno kot si ozvočimo besede, ki jih zapisujemo na papir.
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » individualno
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pisno preverjanje in ocenjevanje
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: tedenske pisne naloge in nareki
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustno preverjanje in ocenjevanje – pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka
OPISNI KRITERIJI: » znanje, razumevanje in uporaba glasbeno-teoretičnih vsebin
OPISNI KRITERIJI: slušna predstava in petje glasbenega zapisa
OPISNI KRITERIJI: suverena uporaba glasu pri dekletih in fantih (pri katerih smo zaradi mutacije še posebej pozorni na pravilno slušno predstavo, ozvočitev glasbenega zapisa in teoretičnih vsebin)