šport

Tema gibalna učinkovitost in gibalno znanje opredeljuje, katere cilje na omenjenih področjih naj učenec doseže ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Gibalna učinkovitost predstavlja cilje, z doseganjem katerih učenec razvija in ohranja svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, moč, gibljivost, hitrost, natančnost, vzdržljivost). Tako lahko različne gibalne naloge izvaja učinkoviteje, bolj ekonomično in z manj napora. Višja raven gibalne učinkovitosti učencu omogoča višjo kvaliteto gibanja ter doseganje boljših rezultatov. Pozitivna gibalna/športna izkušnja ga motivira za vključevanje v šport in vodi v trajno povezanost s športom.

Gibalno znanje opredeljuje, katero in kako kakovostno gibalno znanje naj učenec usvoji. Z doseganjem ciljev gibalnega znanja usvaja znanje za kakovostno in učinkovito izvedbo/povezavo gibalnih vzorcev, spretnosti in nalog. Proces učenja poteka s spoznavanjem, ponavljanjem, utrjevanjem, spremljanjem napredka in vrednotenjem izvedbe gibalnih nalog in igralnih situacij.

Namen teme je razvoj in ohranjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti učencev ter usvajanje gibalnega/športnega znanja. Z doseganjem ciljev in standardov znanja se učenec seznanja z ustreznimi pristopi ter na njemu prilagojen način razvija in ohranja gibalne in funkcionalne sposobnosti, kar vodi v dvig njegove splošne gibalne učinkovitosti. Učenec je uspešen, ko v skladu s svojo gibalno učinkovitostjo usvoji ustrezno kakovost izvajanja gibalnih vzorcev.

Učitelj vsako leto načrtno spremlja napredovanje znanja učencev in rezultate njihove gibalne učinkovitosti v primerjavi z vrednostmi vrstnikov v populaciji in to upošteva pri načrtovanju pouka.

Gibalna učinkovitost in gibalno znanje je ena izmed treh enakovrednih tem, s katerimi učenec razvija gibalno pismenost. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih dveh tem: Pomen gibanja ter Odgovorno ravnanje in sodelovanje.

Cilji teme Gibalna učinkovitost in gibalno znanje so razdeljeni v štiri skupine ciljev, ki spodbujajo prenos znanja in spretnosti:

Osnove gibanja,

Elementarne igre,

Ustvarjalne in ritmične gibalne dejavnosti,

Gibalne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju (npr. plavanje, pohodništvo, drsanje, smučanje itd.) .

Slika 1: Struktura tem učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje za predmet šport med gradniki gibalne pismenosti

Cilji teme so usmerjeni v razvoj, sistematično spremljanje in vrednotenje gibalnih in funkcionalne sposobnosti učenca, pravilno in varno izvajanje vaj ter nalog, ki podpirajo zdrav telesni in gibalni razvoj ter vplivajo na učinkovitost in kakovost gibanja ter učenje zahtevnejših gibalnih spretnosti in reševanje gibalnih izzivov. V temo so vključeni tudi cilji, z doseganjem katerih učenec spoznava ustrezne pristope h gibalni/športni vadbi ter ozavešča doživljanje lastnega napora med izvajanjem gibalne/športne dejavnosti oziroma vadbe. Gibalno učinkovit učenec z več usvojenega znanja, bo pri gibanju in v športu uspešnejši, kar bo pozitivno vplivalo na ohranjanje naravne potrebe po gibanju in na prijetno doživljanje športa.

Pri doseganju ciljev 1. teme je učenec uspešen, ko v okviru svoje gibalne učinkovitosti nadgradi svoje gibalno ter športno znanje in ga uporabi v gibalni ali igralni situaciji.

Cilji predmeta šport v prvo vzgojno-izobraževalnem obdobju naj se smiselno medpredmetno povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo s športnimi vsebinami v razširjenem programu osnovne šole in Interesnimi programi športa otrok in mladine.

Gibalna pismenost Učenca sistematično vključujemo v proces usvajanja in doseganja gibalne pismenosti, kot ene ključnih razvojnih nalog.

Struktura učnega načrta za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje za predmet se skozi 3 teme prepleta s področji razvoja gibalne pismenosti:

Gibalna učinkovitost in gibalno znanje,

Pomen gibanja,

Odgovorno ravnanje in sodelovanje.

Gibalna pismenost posameznika je podlaga za usvajanje veščin posameznih športnih panog in disciplin ter rednega športnega udejstvovanja. Vsebine predmeta, ob upoštevanju prirojenih telesnih značilnosti in gibalnih potencialov, otroku ponujajo številne priložnosti za razvijanje in ohranjanje kakovostnih gibalnih izkušenj, gibalne raznovrstnosti in veščin športnih panog.

Obvezujoča navodila za učitelje: Učni načrt predmeta šport je temeljni dokument načrtovanja, poučevanja in vrednotenja znanja. Učno ciljna naravnanost in izbirnost dopuščata avtonomijo šoli in učitelju a hkrati od njiju zahteva odgovornosti za ustrezno izbiro vsebin, učnih metod in oblik, organizacijskih pristopov ter načinov preverjanja standardov doseženega znanja učenca.

V procesu pouka športa je potrebno upoštevati predpisana normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost pri vseh organizacijskih oblikah pouka. Šola ob rednih urah pouka vsako leto organizira tudi 5 športnih dni, ki praviloma trajajo po pet pedagoških ur.

GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI V OBVEZNEM PROGRAMU redni pouk športa z 20-urnim tečajem plavanja v 2. ali 3. razredu obvezno za vse učence športni dnevi (pet na leto)* *Priporočljivo je, da večina športnih dni poteka v naravi ter vključuje intenzivnejše gibalne/športne dejavnosti, ki niso izvedljive med rednim poukom športa. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju imajo prednost gibalne/športne dejavnosti v avtentičnih situacijah, pri čemer je poudarjeno sodelovanje v skupini oz. npr. v moderirani igri.

Na športnem dnevu je mogoče ponuditi več različnih dejavnosti glede na interese, znanje in sposobnosti učencev, možnost okolja in vremenske razmere. Pomembno je, da so na športnih dnevih dejavni vsi učenci in da je športni dan zanje prijetno doživetje.

Načrtovanje pouka šport: Učni načrt je osnova za pripravo letnega delovnega načrta strokovnega aktiva in učiteljeve letne in sprotne priprave na vzgojno-izobraževalno delo . Pri izdelavi obeh dokumentov naj strokovni aktiv upošteva posebnosti šole (materialne, kadrovske, geografske in podnebne značilnosti ter tradicijo kraja), stopnjo biološkega razvoja učencev, njihovo predznanje, interese in individualne posebnosti. Učitelj načrtuje pouk športa skozi faze učnega procesa: preverjanje začetnega stanja, usvajanje, ponavljanje, utrjevanje, spremljanje (sprotno preverjanje) in končno preverjanje, ki se lahko zaključi z ocenjevanjem. Pouk športa v tem starostnem obdobju temelji na oblikovanju široke gibalne podlage ob sočasnemu razvoju gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Učenje je vsebinsko raznovrstno in poteka skozi igro z uporabo športnih pripomočkov in orodij ali brez njih. Učitelj s kakovostno povratno informacijo, ki jo lahko podpre z digitalno tehnologijo, omogoča učinkovitejše učenje. Učitelj se avtonomno odloči, koliko časa bo posvetil uresničevanju posameznih ciljev. Strokovno načrtovan in voden pouk športa naj temelji na smiselnem povezovanju ciljev, rednem spremljanju in vrednotenju doseganja ciljev vseh treh tem učnega načrta: Gibalna učinkovitost in gibalno znanje, Pomen gibanja ter Odgovorno ravnanje in sodelovanje. Cilji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju so vsi obvezni in opredeljujejo namene učenja na področju znanja, spretnosti in vrednot. Učitelj cilje podrobneje opredeli glede na raven načrtovanja (letno načrtovanje, sprotno načrtovanje).

Načrtovanje pouka šport: Standardi znanja izhajajo iz ciljev in določajo, kaj naj bi učenec znal, bil sposoben izvesti, uporabiti, opraviti, prikazati … ob koncu vzgojno-izobraževalnega obdobja. Minimalni standardi znanja predstavljajo minimalna znanja in spretnosti, ki mu omogočajo varno in uspešno sodelovanje pri gibanju in športu v nadaljnjem izobraževanju in življenju. Učitelj načrtuje postopnost doseganja standardov in minimalnih standardov znanja za posamezen razred v skladu z opredeljenim standardom znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnega obdobja. Standardi in minimalni standardi znanja so za vse učence enaki, načine in ravni doseganja pa učitelj prilagaja skupinam učencev in posameznikom. Učitelj v pripravi na vzgojno-izobraževalno delo predvidi načine izkazovanja znanja učencev.

Celostni pristop k poučevanju: Učitelj pri poučevanju upošteva pedagoška načela , ki usmerjajo vzgojno-izobraževalno delo npr. načelo enakosti in pravičnosti, načelo spoštovanja osebnosti učencev, načelo celostnega pristopa, načelo proaktivnosti. Pri pouku športa naj se ob gibalnih/športnih vidikih prepletajo tudi čustveni, kognitivni, socialni ter etični in moralni razvoj. Pouk naj temelji na spremljanju individualnega napredka in manj na tekmovalnosti in primerjanju z drugimi. Omogoči naj razbremenitev in sprostitev po naporih, ki jih prinaša ustaljen šolski in dnevni ritem. Igra je nepogrešljiv sestavni del predmeta šport v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Pri načrtovanju pouka naj učitelj poleg pedagoških upošteva tudi didaktična načela npr. sistematičnost in postopnost, od znanega k manj znanemu, od lažjega k težjemu, od enostavnega k zahtevnejšemu. Takšen način dela prispeva k doseganju učnih ciljev, preprečuje prekomerno obremenitev učencev, spodbuja zavzetost in daje občutek uspeha. Učitelj naj nameni dovolj časa procesu učenja in da prednost kakovosti učenčevega znanja pred količino. Ustrezna gibalna učinkovitost učencev je pogoj za uspešno usvajanje gibalnega/športnega znanja. Zato jo je treba redno spremljati in temu ustrezno prilagajati razmerje med obsegom in intenzivnostjo obremenitve pri različnih fazah učnega procesa. Intenzivnost in obseg vadbe pri urah športa za učence sta pomembna za njihov zdrav razvoj. Priporočena intenzivnost vadbe naj bo zmerna do visoka, ki jo učenec lahko dosega skozi aktivnosti, kot so npr. tek, skakanje, igre z žogo in, ki spodbujajo srčno-žilni sistem in mišično moč. V zadnjem delu ure se intenzivnost praviloma zniža, kar omogoča umirjen zaključek ure.

Diferenciacija, individualizacija in personalizirano učenje: Za optimalni gibalni/športni razvoj učencev je pomembno, da se pouk športa prilagaja njihovim potrebam in zmožnostim. Diferenciramo, individualiziramo ali personaliziramo lahko učno vsebino, učno okolje, učni proces ali učne izide. Uporaba teh pristopov omogoča učencu, da izkoristi svoj potencial in doseže največ, kar zmore.

Diferenciacija, individualizacija in personalizirano učenje: Diferenciacija: učitelj organizira delo v manjših skupinah učencev, ki imajo npr. podobno (pred)znanje, sposobnosti, idr. Učenci iste skupine so izpostavljeni enaki učni zahtevnosti in postopkom. Npr. vadba z dodatnimi in dopolnilnimi nalogami, ki jih za posamezne skupine učencev določi učitelj.

Diferenciacija, individualizacija in personalizirano učenje: Individualizacija: učitelj prilagaja učni proces posameznemu učencu glede na njegovo individualnost tako, da napreduje v svojem tempu in s podporo, ki jo potrebuje. Npr. vadba z dodatnimi ali dopolnilnimi nalogami za posameznega učenca, ki jo določi učitelj.

Diferenciacija, individualizacija in personalizirano učenje: Personalizirano učenje: omogoča učencu proaktivno sodelovanje v vseh fazah procesa učenja. Učenec skladno z učnimi cilji in kriteriji uspešnosti načrtuje osebne cilje in spremlja svoj napredek v vseh fazah učnega procesa. To mu omogoča samouravnavanje učenja in prevzemanje (so)odgovornosti za svoje učenje in znanje. Npr. učenec sam izbere med ponujenimi dodatnimi in dopolnilnimi nalogami glede na svoj osebni cilj in kriterije uspešnosti ali pa po posvetu z učiteljem sam predlaga dejavnost.

Ugotavljanje in spremljanje napredka učenca: Učitelj v vseh fazah učnega procesa in skozi celo šolsko leto ugotavlja raven razvitosti gibalnih in funkcionalnih sposobnosti učenca, ter z uporabo uveljavljenih gibalnih testov in merilnih pristopov spremlja in vrednoti njegov napredek. Hkrati ugotavlja, spremlja in vrednoti njegovo gibalno (pred)znanje. Rezultate uporabi pri načrtovanju pouka ob upoštevanju značilnosti skupine in stopnje razvoja posameznega učenca, ki ga aktivno vključi v oblikovanju namena učenja in kriterijev uspešnosti. Učitelj skozi celoten proces učenja na različne načine zbira dokaze o napredku učenca pri doseganju ciljev oz. standardov znanja iz učnega načrta. Učencu podaja sprotne povratne informacije o njegovem napredku, možnostih izboljšav, ga usmerja, podpira in spodbuja ter načrtno pridobiva tudi povratne informacije učencev, ki jih nato upošteva pri načrtovanju pouka. Učenca spodbuja, da tudi sam spremlja svoj napredek in si postavlja nove, zahtevnejše in dosegljive individualne cilje. Za bolj poglobljeno in učinkovito analizo napredka se lahko uporablja tudi sodobna tehnologija (npr. videoposnetki ipd.).

Dosežki v gibalnih testih/merskih nalogah: Z namenom kakovostne povratne informacije o razvoju posameznika v učni proces vključimo tudi sodelovanje pri pripravi in izvedbi testov ter merskih nalog gibalnega značaja. Dosežki in rezultati niso namenjeni ocenjevanju, temveč so namenjeni opisni in številčni povratni informaciji o napredku učenca, ki je pomembna osnova določanja ciljev na področju gibalnega razvoja.

Učenci z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami: Pri zagotavljanju uspešnosti in motivacije naj bo učitelj pozoren na to, da ima v skupini učence z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Ti potrebujejo veliko pozitivnih spodbud, drugačnih učnih pristopov, prilagoditve učnega okolja (fizičnega, socialnega in didaktičnega), prilagojene načine doseganja ciljev in standardov znanja ter zastopanost drugih oblik ocenjevanja znanja, ki izhajajo iz učenčevih močnih področjih in interesov. Učitelj se po potrebi posvetuje z ustrezno podporno službo (npr. svetovalna služba).

Učenci z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami: Učenci z učnimi težavami pri športu potrebujejo jasna navodila, postopne naloge in prilagoditev vadbe glede na svoje sposobnosti. Učitelj prilagaja pouk, redno spremlja njihov napredek ter spodbuja samozavest in motivacijo z nalogami, ki jih ob vloženem naporu lahko uspešno rešijo ter tako razvijajo pozitiven odnos do športa.

Učenci z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami: Učenci s posebnimi potrebami (učenci z odločbo o usmeritvi) potrebujejo prilagojene načine doseganja ciljev in standardov znanja, individualizirane naloge, ki spodbujajo občutek uspeha, ter varno in spodbudno učno okolje. Učitelj se po potrebi posvetuje z ustreznimi strokovnimi službami, kot so svetovalna služba in specialni pedagog, da pripravi in izvaja individualizirane programe, prilagojene posebnostim in zmožnostim učenca.

Učenci z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami: Učenci priseljenci potrebujejo jezikovno podporo tudi pri predmetu šport. Pri tem je pomembno, da jih učitelj športa podpre pri usvajanju vsakdanjih sporazumevalnih vzorcev, da bo zmogel sodelovati pri pouku šport in neformalni interakciji s sošolci in učiteljem. Pri nudenju strokovne podpore učencem priseljencem naj učitelj sledi didaktičnim načelom pri poučevanju slovenščine kot drugega ali tujega jezika.

Učenci z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami: Učenci iz manj spodbudnega družinskega okolja pogosto potrebujejo dodatno strokovno podporo v vzgojno-izobraževalnem procesu ter tesno sodelovanje s starši in skupnostjo za krepitev mreže podpore. Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, zaradi vse večje raznolikosti med učenci pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh učencev.

Učni transfer pri pouku športa: Pri usvajanju in utrjevanju gibalnih/športnih znanj je smiselno spodbujati učni transfer (vertikalni, horizontalni, bilateralni). Gre za uporabo oz. prenos znanj, spretnosti in vrednot, pridobljenih v eni gibalni/športni dejavnosti na druge (npr. drsenje v prostoru: drsanje, rolanje, tek na smučeh, smučanje) ali v situacije zunaj športnega konteksta (npr. prenos vztrajnosti s športnega na učno okolje). Učencem omogoča, da pridobljeno znanje in spretnosti uporabljajo širše. S tem postajajo bolj samozavestni, ustvarjalni, prilagodljivi in učinkoviti pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi. Pri predmetu šport lahko učni transfer koristi pri razvoju in uporabi gibalnih in funkcionalne sposobnosti, pridobivanju novih znanj, reševanju kognitivno-gibalnih izzivov z uporabo že obstoječega znanja in prenosu vedenjskih odzivov.

Gibalne/športne dejavnosti v razširjenem programu: Gibalne/športne dejavnosti v razširjenem programu dopolnjujejo reden pouk športa z možnostjo vsakodnevnega športnega udejstvovanja. Vsebine programa na področju gibanja so umeščene v štiri sklope: gibanje za dobro počutje, umirjanje in sprostitev, gibanje za boljšo gibalno učinkovitost, korektivna vadba in ustvarjanje z gibanjem. Z njimi spodbujamo interese učencev, nadgrajujemo njihova močna in šibka področja ter bogatimo njihov prosti čas. Šola v vsakem vzgojno-izobraževalnem obdobju ponudi različne gibalne/športne dejavnosti, ki so namenjene vsem učencem, njihovo vključevanje pa je prostovoljno. Nekateri učenci poleg rednih ur predmeta šport potrebujejo še dodatne gibalne spodbude , posebno skrb ter individualni pristop. S posebnimi programi v okviru razširjenega programa lahko poskrbimo za tiste, ki imajo gibalne, učne, zdravstvene ali vedenjske težave. GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI V RAZŠIRJENEM PROGRAMU gibalne/športne dejavnosti v okviru razširjenega programa šola mora ponuditi, vključevanje učencev je prostovoljno tečaj prilagajanja na vodo v 1. razredu šola lahko ponudi, vključevanje učencev je prostovoljno rekreativni odmor*** dodatni športni programi (npr. Zlati sonček*, Ciciban planinec*) minuta za zdravje tečaji, šole v naravi**, športni tabori oz. druge organizacijske oblike * Športna programa Zlati sonček in Ciciban planinec sta namenjena učencem prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Namen programov je obogatiti redni pouk športa, v katerega so vključene vsebine različnih gibalnih/športnih dejavnosti prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Gibalne/športne dejavnosti v razširjenem programu: Vsebine so povezane tudi z načrtnim učenjem plavanja, programom Planinske zveze Slovenije in s kolesarskim izpitom za osnovnošolce. **Šola izpelje šolo v naravi v skladu s Konceptom šole v naravi. ***Priporočljivo je, da šola enkrat dnevno organizira daljši rekreativni odmor v telovadnici ali na zunanjih površinah. Učenci sodelujejo v gibalnih/športnih dejavnostih, ki ne zahtevajo posebnega ogrevanja in športne opreme (npr. sprehod, metanje na koš, sprostilne vaje). Gibalne/športne dejavnosti naj učitelji organizirajo in vodijo skupaj z učenci.

Kolesarski izpit: V 3. razredu imajo učenci, stari 8 let, že možnost opravljanja kolesarskega izpita. Šola lahko učencem ponudi gibalne/športne dejavnosti za razvijanje spretnosti vožnje s kolesom (kolesarski poligon) kot priprava na kolesarski izpit. Dejavnosti naj potekajo tudi med urami športa.

Dodatne gibalne/športne dejavnosti: DODATNE GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI nastopi, športni dogodki in šolska športna tekmovanja* šola lahko ponudi, vključevanje učencev je prostovoljno dodatna športna ponudba** * Nastopi, športni dogodki in športna tekmovanja so nadgradnja predmeta šport ter dejavnosti v razširjenem programu. Športna tekmovanja na šoli so namenjena vsem učencem, vendar se morajo nanje pripraviti. Učitelj upošteva pedagoška načela in ne postavlja v ospredje le športnega dosežka. Najpomembnejši cilj je prizadevanje za dosego skupnega cilja, spoštovanje vseh sodelujočih, medsebojna pomoč soočanje z uspehom in porazom (fair play). Nastopi na šolskih športnih tekmovanjih so avtonomna odločitev šol, učiteljev in učencev. **Šola lahko učencem ponudi tudi dodatne ure športa, ki so financirane iz drugih virov. Osnovna značilnost je vsakodnevni pouk športa, obogaten s tečaji in šolami v naravi.

Didaktična priporočila: Učitelj uporabi priporočene dejavnosti glede na namen učne ure, cilje in standarde znanja. GIBALNA UČINKOVITOST Priporočene DEJAVNOSTI (skozi vaje, naloge in igro) Gibalne in funkcionalne Temeljni gibalni vzorci in naloge za razvoj vseh gibalnih sposobnosti. sposobnosti: Dalj časa trajajoče gibalne dejavnosti* (npr. hoja, planinski pohod, tek, plavanje, tek na smučeh, kolesarjenje, koordinacija, ravnotežje, moč, rolanje, elementarne igre, fartlek), tudi v zmerni do visoki intenzivnosti. gibljivost, hitrost, natančnost, vzdržljivost Ogrevanje dinamična osnovna gibanja (npr. tekalne igre, lovljenja, elementarne igre) in gimnastične vaje z ali brez pripomočkov za vse večje mišične skupine (raztezne, krepilne in sprostilne); vaje za bolj obremenjene mišične skupine glede na vsebino glavnega dela učne ure Sproščanje gibalne, miselne, dihalne naloge/igre za umirjanje v zaključnem delu učne ure (npr. joga za najmlajše) Ozaveščanje dihanja npr. dihanje pri različnih gibalnih dejavnostih, dihanje skozi nos, umirjeno dihanje Tvegane dejavnosti vaje, naloge/igre in gibanja na ožji površini, višini, v večji hitrosti, v oteženih okoliščinah, vaje zaupanja … Gibalni izzivi reševanje gibalnih izzivov** : npr. splezati višje, hitreje, prenesti žogo med plezanjem po letveniku, izvesti nalogo na večji višini ali ožji površini, premagati poligon na svoj način, zaplesati plesno koreografijo, med gibanjem si zapomniti večje število informacij, cirkuške veščine (npr. žongliranje, diabolo, hodulje) *Poudarek naj bo na trajanju dejavnosti, pri čemer učitelj postopno povečuje obseg in intenzivnost.

Didaktična priporočila: Pomembno je, da se učenci učijo razporediti svoje moči in prilagoditi tempo gibalne dejavnosti glede na svoje sposobnosti, teren in čas trajanja. **Gibalni izziv je gibalna naloga, ki posamezniku predstavlja novo ali zahtevnejšo situacijo (npr. višja kakovost izvedbe, navodila za izvedbo, omejeni pogoji, hitrost izvedbe, nova situacija) in za izvedbo katere je treba uporabiti višjo raven miselnih sposobnostih in gibalnih spretnostih v primerjavi z izvajanjem že poznane in predhodne že izvajane naloge. Kognitivno-gibalna vadba je oblika vadbe, ki združuje gibalno dejavnost z miselnimi nalogami z namenom hkratnega izboljšanja gibalnih in kognitivnih sposobnosti. TEMELJNI PRIPOROČENE DEJAVNOSTI (skozi vaje, naloge in igro) GIBALNI VZORCI Hoja npr. naprej, nazaj, v stran, po prstih, petah, s križnim korakom, z visoko dvignjenimi koleni/stegnjeno nogo, po črtah/klopi/gredi/vrvi/prek različnih ovir, po vseh štirih ležno naprej ali v opori ležno nazaj, v čepu, po klopi mimo stožcev, po klopi v vzponu, z nošenjem pripomočkov, skozi obroč Tek npr. naprej, nazaj, z visoko dvignjenim kolenom (skipping), v dvojicah, v obroču v paru, slalomski tek med ovirami, v strmino, z vodenjem žoge, po obročih, preko ovir Meti npr. meti različnih žog/žogic z dominantno in/ali nedominantno roko, z obema rokama, zadevanje premičnih in nepremičnih predmetov, met v cilj ali daljino, suvanje težjih žog, metanje obročev/frizbijev/balonov Skoki npr.

Didaktična priporočila: enonožni skoki, sonožni skoki, z mesta ali z zaletom, med hojo ali tekom, mnogoskoki, skok v globino, seskok na blazino, »zajčji« poskoki, prisunski poskoki v stran, v obroč/iz obroča, preskoki ovir/elastike/klopi/palice, slalomski enonožni poskoki med stožci/palicam, preskok klopi/gredi v opori, z žogo med nogami, ristanc, »gumi tvist« Plezanje npr. po poševni klopi/ letveniku/lestvi/mreži/žrdi/plezalu/plezalni steni/plezalnem poligonu Lazenje npr. v opori klečno/ležno naprej/nazaj/bočno, pod gredjo, vzvratno z žogo v naročju, oponašanje živali Plazenje npr. v leži na trebuhu/trebuhu samo z nogami/rokami, naprej/nazaj skozi okvir skrinje/predor/obroč, po strmini, po zviralih, žrdi, vrvi, lestvi, pajkovi mreži, plezalni steni Potiskanje npr. v paru se nasprotnika opirata s hrbtom, čelno z oporo preko palice, potiskanje klopi, »petelinji boj« Vlečenje npr. v leži na klopi, v paru iz seda skrčeno dvig v čep, vlečenje vrvi v krogu Nošenje npr. v dvojicah na hrbtu štuporamo/pod pazduho, v trojicah »mornarski stolček«/»mrtvak«, športnih pripomočkov v obroč in iz njega, na trebuhu v opori ležno nazaj Valjanje npr. »valjar« Kotaljenje npr. priročeno/vzročeno, v dvojicah s prijemom za roke/za noge, žoge naprej/nazaj Visenje npr. z iztegnjenimi rokami, ob pomoči nog, guganje z rokami, koleb v vesi, ročkanje Vrtenja in npr. samostojno, v dvojicah, v trojicah, obrat sonožno na prstih 180°, prek vertikalne, horizontalne in globinske osi (npr. predvaje za obrat premet v stran) Zibanje npr. po uločenem hrbtu, na trebuhu Padanja npr.

Didaktična priporočila: igre z rušenjem ravnotežnega položaja na mehkejših podlagah, hitro in spretno vstajanje GIMNASTIČNA Priporočene DEJAVNOSTI (skozi vaje, naloge in igro) ABECEDA Učenec poveže in nadgradi znanje temeljnih gibalnih vzorcev v gimnastične spretnosti: Akrobatika npr. plezanja, plazenja, lazenja, kotaljenja, valjanja, poskoki v opori na rokah poveže v akrobatske prvine: preval naprej, preval nazaj, stoja na lopaticah, premet v stran Skoki npr. preskoke ovir/klopi/gredi z oporo na rokah nadgradi v naskok v oporo klečno ali čepno na skrinjo/didaktične blazine/ kozo s kratkim zaletom in sonožnem odrivom z odrivne deske Vese in opore npr. visenje, ročkanje, plezanje po letveniku, poševni klopi, zviralih, žrdi … nadgradi s kolebanji in prevlekom na zviralih ali drogu, po naravnih plezalih Ravnotežje na ožji npr. hojo, skoke, vrtenja, sonožni obrati ali obrati na eni nogi, drže izvede po črti in jih nadgradi z dejavnostmi na klopi in nizki pošini gredi: hoja po prstih naprej, nazaj, bočno, mačji skok, preproste drže, sonožni obrat za 180⁰ , obrat za 180⁰ na eni nogi, seskok Ritmika npr. hojo, tek, poskoke, obrate, drže nadgradi z uporabo različnih pripomočkov (npr. trakovi, obroči, žoge, rutke, baloni ...), ob glasbeni spremljavi, npr. preskakovanje kolebnice na mestu in v gibanju na različne načine (npr. naprej, nazaj), samostojno/v paru/skupinsko, npr. dejavnosti z dolgo kolebnico (npr. samostojno/v paru/skupinsko) ATLETSKA Priporočene DEJAVNOSTI (skozi vaje, naloge in igro) ABECEDA Učenec poveže in nadgradi znanje temeljnih gibalnih vzorcev v atletske spretnosti: Teki npr.

Didaktična priporočila: tek s preskakovanjem ovir, po različnih podlagah in okoljih, sproščen in koordiniran tek na krajše razdalje z visokega štarta, kratki teki (šprinti) iz visokega in nizkega štarta , fartlek, štafetni teki, vaje/igre hitrega odzivanja: štarti iz različnih položajev Skoki * npr. preskakovanje nizkih ovir z enonožnim odrivom, preskakovanje določene razdalje s sonožnim odrivom z mesta in s kratkim zaletom, z enonožnim odrivom in sonožnim doskokom, naskok na blazine s kratkim zaletom in enonožnim odrivom; osnovni skok v višino Meti npr. meti žog in drugih pripomočkov (npr. kamen, palica) različnih velikosti, teže in oblik, met žogice, žvižgača, z mesta in z zaletom v cilj in daljino, met večjih/težjih žog na različne načine *Priporočamo, da se skok v višino izvaja prek elastike . Upošteva se relativna preskočena višina posameznika. To pomeni, da se meri, kolikšen delež svoje telesne višine je učenec sposoben preskočiti. UPORABA ŠPORTNIH PRIPOMOČKOV npr. raziskovanje, uporaba in rokovanje s športnimi pripomočki (npr. žoga, kolebnica, kij, trak, obroč, lopar) in IN ORODIJ orodji (npr. klop, letvenik, skrinja, odrivna deska)

Didaktična priporočila: Učitelj uporabi priporočene dejavnosti glede na namen učne ure, cilje in standarde znanja. Elementarne igre* Priporočene DEJAVNOSTI Elementarne igre s npr. tekalne igre, skupinski teki, lovljenja, štafetne igre, moštvene igre, borilne igre, igre natančnosti, igre ravnotežja, igre pripomočki ali brez orientacije v prostoru, igre hitre odzivnosti, strateške igre, reševanje izzivov Elementarne igre z žogo npr. igre zadevanja, izmikanja, prestrezanja, podajanja in lovljenja, kotaljenja *Elementarne igre sestavljajo temeljni gibalni vzorci in osnovne športne veščine. Imajo preprosta pravila, ki se lahko spreminjajo/prilagajajo in se lahko izvajajo v vseh delih učne ure (ogrevanje, osrednji del, umirjanje). Spretnosti z žogo Priporočene DEJAVNOSTI Vodenje žoge npr. z roko/nogo/palico … na mestu, v gibanju naravnost in s spremembami smeri Zadevanje npr. med gibanjem ali različnih mirujočih/gibljivih ciljev (npr. obroč, blazina, koš, gol) s kotaljenjem žoge/metanjem z roko (dominantna in nedominantna)/udarjanjem žoge z nogo ali palico Podajanje in npr. različnih žog z eno/obema rokama na mestu ali v gibanju lovljenje Podajanje in npr. žoge z notranjim ali zunanjim delom stopala na mestu ali v gibanju zaustavljanje Odbijanje npr. lahke žoge/balona z rokami/nogami/loparji

Didaktična priporočila: Učitelj uporabi priporočene dejavnosti glede na namen učne ure, cilje in standarde znanja. Ustvarjalne in ritmične Priporočene dejavnosti gibalne dejavnosti Gibanje z ritmom/plesno- npr. gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa (npr. nihanja, valovanja, kroženja, padanje), gibanje z ritmom ritmične dejavnosti (npr. ploskanje, hoja, tek, poskoki), počasen in hiter ritem, enostaven in sestavljen ritem, plesno ritmične igre Plesno izražanje in npr. gibanje ob notranjih (npr. izražanje občutkov, razpoloženj) in zunanjih spodbudah (npr. različne zvrsti glasbe, ustvarjanje ritmični pripomočki), posnemanje npr. predmetov, živali, rastlin, oseb, narave, čustev, zgodb ob glasbeni ali ritmični spremljavi, ustvarjanje z gibom Otroški plesi npr. izštevanke, rajalne igre, plesne igre, »party« plesi Ljudski plesi preprosti slovenski ljudski plesi v paru (npr. polka, rašpla) in skupini (npr. Lepa Anka, Marko skače, Abraham 'ma sedem sinov) Skupinska vadba npr. osnovne gibalne strukture aerobike ob glasbeni spremljavi, preproste koreografije

Didaktična priporočila: Pouk športa se izvaja v grajenem (npr. telovadnice, športne dvorane, zunanja športna igrišča, otroška igrišča, bazeni, drsališča, športni centri) in v naravnem okolju (npr. gozd, travnik, park, trim steza, morje, jezero, smučišča, sankališča). Priporoča se čim več vadbe na prostem, saj naravno okolje ugodno vpliva na zdravje in dobrobit. Učence se hkrati ozavešča o pomenu varovanja narave in sobivanju z njo. Predmet šport in dodatne športne dejavnosti naj se v urnik umestijo tako, da so učenci gibalno/športno dejavni vsak dan oz. večkrat tedensko. GIBALNE DEJAVNOSTI V Priporočene DEJAVNOSTI NARAVNEM IN GRAJENEM OKOLJU Prilagajanje na vodo in npr. hoja in tekanje v plitvi vodi, elementarne igre v vodi, vaje za privajanje na upor vode, potapljanje glave, gledanje plavanje pod vodo, izdihovanje pod vodo, plovnost, drsenje na vodi, skok v vodo na noge, igre v vodi, lebdenje v vodi, mrtvak, obračanje v vodi tehnike plavanja: prsno, kravl, hrbtno druge vodne dejavnosti: igre v plitvi vodi, veslanje Pohodništvo* npr. hoja v enakomernem tempu, daljši pohod navkreber s postanki, orientacijski pohod po označeni poti, pohodi ob različni prehojeni višinski razliki Zimske dejavnosti igre na snegu : npr. elementarne igre, kepanje, ustvarjanje s snegom (npr. sneženi mož, iglu) sankanje: npr. uporaba ustreznih in varnih sank, zaustavljanje, sprememba smeri, varno vračanje na izhodišče tek na smučeh : npr. prilagajanje na smuči in snežno podlago, hoja in drsenje alpsko smučanje: npr.

Didaktična priporočila: prilagajanje na smuči in snežno podlago, drsenje, vzpenjanje, vstajanje, zaustavljanje, plužni in klinasti položaj, sprememba smeri, klinasto vijuganje, klinasti loki, osnovno vijuganje (tudi z uporabo smučarskih palic ali različnih didaktičnih pripomočkov), uporaba smučarskih naprav drsanje : npr. drsalni korak, zaustavljanje, sprememba smeri, obrat krpljanje ipd. Športi na kolesih npr. kolesarjenje, rolanje (drsalni korak, zaustavljanje, sprememba smeri, obrat), vožnja s skirojem,rolkanje, kotalkanje Plezanje npr. plezanje po igralih, športnih orodjih, plezalni steni**, naravnih igralih Borilne igre npr. igre hitrosti in pozornosti, igre prisvajanja pripomočkov/igralne površine, igre ravnotežja, igre kontaktov, padec naprej, v stran, nazaj, hitro vstajanje * Vsako leto naj učenci opravijo najmanj dva pohoda, eden naj bo zahtevnejši glede višine vzpetine in dolžine poti. **Plezanje brez varovanja le do dosežne višine otroka.