spoznavanje okolja

Namen teme je spoznavanje sebe in vzpostavljanje odgovornega odnosa do sebe in svoje prihodnosti, spoznavanje različnih skupnosti (družina, razred, šola, soseska, naselje, država), zavedanje pomena sodelovanja, strpnega odnosa do drugih in doživljanje sebe kot dela skupnosti. S cilji te teme se razvija zavedanje, da je življenje v različnih skupnostih/družbah/okoljih lažje, če se spoštuje medsebojne dogovore in pravila. Za dobre medsebojne odnose je treba skrbeti, razvijati spretnost ustrezne komunikacije in strpnega, odgovornega odnosa do drugih ljudi in do narave.

Učenci pridobivajo znanja o svojem okolju, spoznavajo in vrednotijo razmerja med posameznikom, družbo in okoljem ter njihovimi interakcijami in soodvisnosti. Pri uresničevanju ciljev učitelj ustvarja učno okolje, ki spodbuja aktivno sodelovanje učencev, omogoča interakcije med njimi ter postopno oblikovanje celovitih pojmovanj o svetu in odnosu do njega.

Didaktična priporočila: V razredu naj bo poskrbljeno za stalno skrb za varnost , ki deluje spodbudno za izražanje vsakega posameznika. Učenci v prvem razredu spoznavajo sebe in druge po zunanjih lastnostih (npr. odtiskovanje stopal). Učenci se predstavljajo z različnimi podatki (igre vlog). Ugotavljajo, ali poznajo koga z enakim imenom in/ali priimkom, z več imeni/priimki. Učenci spoznajo uradno osebno izkaznico in izdelajo svoje »osebne izkaznice«, ki jih uporabijo v igri vlog (povezava s temami o poklicih, ustanovah). Učitelj naj izpostavi primere konkretnih navad in posledic iz otrokovega vsakdanjega življenja (npr. takoj po jedi pobrišemo mizo, sicer lahko umažemo zvezke, šolske potrebščine pospravimo na isto mesto, sicer jih ne najdemo, predmete si posojamo, se umirimo, povabimo sošolca k igri …). Učitelj učence spodbudi k pogovoru o tem, da nekateri ljudje ne morejo narediti nečesa, kar drugi lahko in jih spodbujamo, da sledijo lastnim interesom ter krepimo njihovo radovednost. Učenci ob konkretnih primerih opazujejo svoj naprede k in ga ubesedijo. Učitelj učence spodbudi, da prepoznajo napredek pri sebi in drugih in ga pohvalijo. Izdelujejo npr. portfolio, pišejo dnevnik, ki jim pomaga pri spoznavanju sebe in svojega napredka. Pri opazovanju sebe jih učitelj podpira tako, da jih usmerja v podrobnosti in se o njih pogovarja. Izvaja dejavnosti za krepitev pozitivne samopodobe in samospoštovanja. Učitelj naj pohvali ustrezno ravnanje in delo, da se učenci tudi sami naučijo opaziti, kaj lahko pohvalijo, kako se zahvalijo, kako/v katerih primerih opravičijo in kako se ob tem počutijo.

Didaktična priporočila: S primeri iz vsakdanjega življenja učenci spoznajo, kako lahko napredujejo, če načrtujejo cilje in jih dosegajo po korakih (npr. če želijo imeti ves čas urejeno torbo/omaro/sobo, lahko načrtujejo, kako bodo to dosegli: kaj je treba narediti najprej, kaj naslednji dan itd.). Učenci naj načrtujejo razporejanje svojih dejavnosti (npr. ko pridejo domov, se spočijejo, naredijo nalogo, pripravijo torbo za naslednji dan …), nato pa preverjajo, ali so zmogli opraviti to, kar so načrtovali/organizirali in z novimi spoznanji ponovno načrtujejo. Pri tem učitelj učencem daje možnost izbire, sprejemanja odločitev in prevzemanja odgovornosti za sprejete odločitve. Ob konkretnih dogodkih med šolskim letom naj učenci ubesedijo različne načine in intenzivnost čustvenega odzivanja. Ob vodenju naj učenci spregovorijo o tem, kaj jih navdušuje, prestraši, razvedri … ter analizirajo čustvena stanja. Zavedanje sebe lahko učenci krepijo v analizah po igrah vlog, socialnih igrah, ob ogledalu (npr. opazujejo svojo podobo in spreminjanje izrazov), ob izdelavi knjige o sebi, ob pogovoru o kratkih posnetkih/filmih, ki jih sami posnamejo. Ozaveščanje in obvladovanje lastnih čustev se razvija postopoma. Čustev naj se ne deli na dobra in slaba, pač pa naj se jih učenci učijo izražati tako, da ne prizadenejo drugih ljudi.

Didaktična priporočila: Namen skupine ciljev je spoznavanje različnih skupnosti (družina, razred, šola, soseska, naselje, država), zavedanje pomena sodelovanja, strpnega odnosa do drugih in doživljanje sebe kot dela skupnosti. Učenci so člani različnih skupnosti (npr. družina, razred, šola, soseska, interesne dejavnosti). Pri spoznavanju pestrosti oblik družinskih skupnosti ni ključno poimenovanje posameznih skupnosti, ampak strpno sprejemanje razlik med družinami (številčnost, vezi) razumevanje pomena varnosti, medsebojnega sodelovanja, pripadnosti in sprejetosti vsakega posameznika. Z igro vlog (npr. s pomočjo lutk, sličic oseb različne starosti ali zgodb iz vsakdanjega življenja) se učenci vživljajo v položaj različnih družinskih članov, ki naj bodo namišljene osebe. Ne posega se v intimo družin učencev. V pouk se vključuje filmske odlomke, ki omogočajo pogovor o različnih načinih življenja v skupnosti. Postavljajo odprta vprašanja, ki omogočajo razmišljanje in izražanje mnenj. Delovanje šole spoznavajo s konkretnimi dejavnostmi, ki potekajo na šoli in se aktivno vključujejo v življenje šole. Dejavnosti v okolici, namenjene širši skupnosti, učenci spoznavajo ob vprašanju: Kaj lahko opravim v okolju/kraju, kjer živim? Vsebine o državi Sloveniji se povežejo s cilji kartografskega opismenjevanja. Ob izdelkih iz drugih držav (hrana, oblačila, obutev …) spoznavajo medsebojno povezanost in soodvisnost med državami. Praznike učenci spoznavajo takrat, ko se koledarsko pojavijo. Za podrobnejšo obravnavo vsako leto izberemo nekaj praznikov (osebnih, državnih, verskih, krajevnih, mednarodnih), ostale pa se samo obeleži.

Didaktična priporočila: Ob državnih praznikih učitelj ponudi posnetke slovenskih naravnih lepot in poslušanje izbranih glasbenih posnetkov, ki pri učencih vzbujajo prijetne občutke. Učenci sodelujejo pri načrtovanju in pripravi praznovanj (npr. izdelava okraskov), šolskih proslav in na njih aktivno sodelujejo ali na svoj način doprinesejo k prazničnemu vzdušju.