tuji jezik – angleščina

Za udeležence je pomembno, da poleg strategij razvoja poslušanja in slušnega razumevanja pridobljene informacije kritično vrednotijo ter tudi izrazijo svoje mnenje o slišanem. Učitelj naj za udeležence izbira besedila, ki so vsebinsko in zahtevnostno primerna njihovim osebnim okoliščinam in interesom. Temeljijo naj na izvirnih govorjenih in poslušanih besedilih iz ustreznih in verodostojnih virov (npr. tisk, svetovni splet, televizija, radio). Ob tem udeleženci razvijajo veščine dela z viri in zmožnosti kritične presoje. Udeleženec sprejema in procesira različno zahtevna poslušana besedila z namenom, da izlušči glavno temo, razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti ter pridobljene informacije kritično vrednoti in izrazi svoje mnenje o slišanem. Pri tem se upošteva dolžina in zahtevnost besedil. Besedila naj vsebujejo primerno besedišče in slovnične strukture. Vsebine naj bodo prilagojene starosti, osebnim okoliščinam, izkušnjam in interesom udeleženca, upoštevajoč cilje za sprejemanje in sporazumevalno jezikovno zmožnost. Učitelj naj upošteva postopnost poslušanja od krajših, preprostejših besedil k daljšim, kompleksnejšim besedilom. Govor naj bo podprt z neverbalno oziroma vizualno rabo, hitrost pa po potrebi prilagojena. Učitelj upošteva postopnost vključevanja poslušanja govora, ki vsebuje šume, motnje in narečne značilnosti. Logična in smiselna zgradba besedil: besedila naj imajo smiselne prehode (first, then, finally ipd.), vključujejo ponavljanja v smislu parafraziranja in uporabo vzporednih struktur, pri čemer naj učitelj pri izbiri vnosnih besedil in gradiv upošteva jasnost izraženih misli. Poslušanje in slušno razumevanje razvijamo s tremi koraki, in sicer z dejavnostmi pred poslušanjem, med poslušanjem ter po poslušanju. Dejavnosti pred poslušanjem so poleg priprave na vsebino, ki jo bo poslušalec sprejemal, namenjene tudi pripravi na vrsto pričakovanega procesiranja informacij, t. j. odvisno od namenov za poslušanje. Gre za dve različni strategiji, i

Udeleženec razumevanje ustnega izražanja izkazuje tako v govornem sporazumevanju (npr. s pogovorom o vnosnem besedilu) kot tudi z različnimi tipi nalog, kot so izbirni tip, povezovanje in zapis kratkih odgovorov. Udeleženec razumevanje vnosnega besedila/gradiva pokaže z nebesednim odzivom ali s kratkim odzivom v angleščini. Kadar je udeleženčev odziv v angleščini, se ne ocenjuje jezikovne pravilnosti (npr. pravopis, besedni vrstni red), ampak zgolj ustreznost odziva (dokaze razumevanja).

Poslušanje z gledanjem je aktiven proces, kjer udeleženec aktivno procesira informacije. Zato je pomembno, da pri dejavnostih, ki temeljijo na poslušanju z gledanjem, učitelj uporabi ustrezne podporne strategije (npr. zagotavljanje ustreznega konteksta). Pri poslušanju z gledanjem udeleženec kot aktivni poslušalec/gledalec sprejema in procesira neposredno govorjeno besedilo ali govorjeno besedilo, posredovano prek zvočnega in avdiovizualnega zapisa, ki ga tvori eden ali več govorcev, z namenom razumevanja in vrednotenja vsebine izvirnega govora. 4.1.2.1 Pomembno je kombinirati zahtevnost in vsebino vnosnega besedila, nalog in izdelkov glede na osebne okoliščine, izkušnje in interese udeležencev. Če razvijamo spretnost razumevanja glavne misli (o čem pripoveduje besedilo) ali pripravimo vódeno nalogo, je lahko besedilo daljše in/ali kompleksnejše, kot če je dejavnost namenjena razumevanju podrobnosti v besedilu.

Glej tudi didaktična priporočila za razumevanje ustnega izražanja.

Udeleženec razumevanje avdiovizualnega gradiva tako v govornem sporazumevanju (npr. pogovor o vnosnem besedilu) kot tudi z različnimi tipi nalog, kot so npr. izbirni tip, povezovanje, zapis kratkih odgovorov.

Udeleženec razumevanje vnosnega besedila/gradiva izkazuje z nebesednim odzivom ali z odzivom v angleščini. Kadar je udeleženčev odziv v angleščini, se ne ocenjuje jezikovne pravilnosti (npr. pravopis, besedni vrstni red), ampak zgolj ustreznost odziva (dokaze razumevanja).Pri višjih taksonomskih ravneh, kjer pričakujemo kompleksnejše govorjene odzive, udeleženec za izkazovanje razumevanja lahko uporablja tudi učni ali drugi jezik.

Interaktivnost (tiskana besedila spodbujajo osredotočenost brez možnosti povezav do drugih vsebin, kar je značilnost digitalnih besedil).

Kognitivne učinke (tiskana besedila spodbujajo poglobljeno branje in boljšo prostorsko predstavo, digitalna pa npr. spodbujajo skakanje med stranmi, kar lahko zmanjša osredotočenost in sposobnost poglobljenega razumevanja).

Estetiko in fizično izkušnjo (tiskana besedila imajo estetsko vrednost in dajejo občutek fizične prisotnosti, digitalna besedila pa omogočajo prilagoditev nastavitev ipd.). Učitelj naj zato med poukom udeležencem ponudi branje tiskanih in digitalnih besedil in oboje smiselno preplete.

Udeleženci razumevanje bralnih besedil izkazujejo na različne načine – na primer s pogovorom o prebranem, z izbirnimi tipi nalog, kratkimi odgovori, povezovanjem besednih in slikovnih prikazov, prenašanjem podatkov v drugo obliko, poimenovanjem stvari, kratkim opisom slikovnih ali grafičnih prikazov, povzemanjem misli itn. Udeleženec razumevanje bralnega besedila pokaže z besednim ali nebesednim odzivom. Kadar je udeleženčev odziv v angleščini, se ne ocenjuje jezikovne pravilnosti (npr. pravopis, besedni vrstni red), ampak zgolj ustreznost odziva (dokaze razumevanja).

Pri višjih taksonomskih ravneh, kjer pričakujemo kompleksnejše odzive, udeleženec za izkazovanje razumevanja lahko uporablja učni ali drugi jezik.

Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva spada med sprejemniške dejavnosti in strategije. Poslušalec sprejema in procesira govorjeno besedilo, ki ga tvori eden ali več govorcev, v interakcijskih dejavnostih pa se nanj tudi (besedno) odziva. Zahtevnost ali težavnost besedila določajo jasnost izraženih misli, logična in smiselna zgradba besedila, izraziti prehodi (first, then, finally ipd.), ponavljanja in vzporedne strukture, besedišče in slovnična sredstva, uporaba vidnih in slušnih podpor, poleg tega pa tudi hitrost govora, jasnost izgovarjave, narečne značilnosti, šumi, motnje ipd. Pomembno je kombinirati zahtevnost vnosnega besedila, nalog in izdelkov. Če razvijamo spretnost razumevanja glavne misli (o čem pripoveduje besedilo) ali pripravimo vódeno nalogo, je lahko besedilo daljše in/ali kompleksnejše, kot če je dejavnost namenjena razumevanju podrobnosti v besedilu.

Dejaven proces je tudi branje, saj vključuje napovedovanje, preverjanje domnev ali napovedi in postavljanje vprašanj. K besedilu in razvijanju sposobnosti branja in bralnega razumevanja pristopamo celostno, to je s stališča celotnega besedila in obbesedilnih prvin (npr. slikovno gradivo, oblika besedila). Pri branju udeleženec kot bralec sprejema in procesira raznolika pisna besedila, da bi razbral bistvo, specifične podatke, natančno razumel vsebino ipd. V ta namen udeleženci razvijajo različne tehnike branja, kot so branje za splošno orientacijo, preletavanje, preskakovanje ipd. Vaje bralnega razumevanja so namenjene usposabljanju udeležencev, da bodo lahko nova ali neznana besedila brali z ustrezno hitrostjo in jih primerno razumeli glede na njihov namen.

1.1.4.1

Pri razvijanju sprejemanja je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti s tvorjenjem, interakcijo, posredovanjem, raznojezično in medkulturno zmožnostjo in sporazumevalnimi jezikovnimi zmožnostmi.