tuji jezik – nemščina
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Razumevanje ustnega izražanja in avdiovizualnega gradiva
Učni cilji
- Razvija zmožnost razumevanja govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva z znanimi vsebinami,
- Nadgrajuje in uporablja strategije razumevanja govorjenih besedil in avdiovizualnega gradiva. Pri sprejemanju govorjenih besedil razvija spretnosti aktivnega poslušanja.
Standardi znanja
- Razume podatke in podrobnosti v besedilu z obravnavano vsebino;
- Prepozna stališča in namen govorcev;
- Prepozna jasno izražena dejstva in mnenja govorcev.
- Prepoznavanje vrste besedila oz. avdiovizualnega gradiva,
- Razumevanje glavne misli in glavnih poudarkov besedila,
- Razumevanje specifičnih informacij,
- Prepoznavanje mnenj in stališč,
- Prepoznavanje časovnega zaporedja dogodkov,
- Zmožnost uporabe strategij sprejemanja.
Minimalni standardi
- Izlušči glavno misel besedila in nekaj glavnih poudarkov v govorjenih besedilih z znano vsebino;
- Razume nekatere podatke v besedilu z znanim besediščem;
Skupne kompetence
- 3.3.2.1 · Razvija spretnosti aktivnega poslušanja, asertivne komunikacije, izražanja zanimanja in skrbi za druge.
Didaktična priporočila
Aktiviranje poznavanja teme oz. vsebine besedila s pomočjo usmerjenega pogovora, izpolnjevanja preglednic, izdelave miselnih vzorcev, slikovnega gradiva ipd.,
Predstavitev ključnih fraz in besed,
Seznanitev z nalogo, ki je predvidena za reševanje med sprejemanjem.
Prepoznavanje besedila (vrsta, tema, kraj, čas, osebe…),
Reševanje nalog z besednim ali nebesednim odzivom: vprašanja izbirnega, odprtega in alternativnega tipa, zapisovanje podatkov, prenašanje podatkov v preglednice, izpolnjevanje obrazcev, zapisovanje besed oziroma podatkov, opis poteka dogajanja, dopolnjevanje besedila, povezovanje posameznih delov besedila (dialoga, zgodbe, slike k besedilu), urejanje besedila glede na časovno zaporedje, kraj dogajanja.
Raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.),
Avdio- in videoposnetki govora (govorne predstavitve, govorni nastop),
Uprizarjanje besedil v obliki igre vlog,
Poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz sprejetega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb itd.),
Izdelki, ki so nastali na osnovi govorjenih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta),
Prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, časovni trak ipd.).
Bralno razumevanje
Učni cilji
- Razvija zmožnost bralnega razumevanja z rednim branjem raznolikih besedil (tiskanih in digitalnih) z znanimi vsebinami,
- Nadgrajuje in uporablja bralne strategije za razumevanje, analiziranje in vrednotenje besedil,
Izbirni cilji
- Razvija zmožnost bralnega razumevanja krajših, avtentičnih umetnostnih besedil, ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega in druge kulture.
Standardi znanja
- Najde izbrane podatke ter nekatere podrobnosti v besedilu z znano vsebino;
- Prepozna časovno zaporedje dogodkov v besedilu;
- Razume vsebino besedil, v katerih so izražena mnenja.
- Prepoznavanje vrste besedila,
- Razumevanje bistva in glavnih poudarkov besedila,
- Razumevanje splošnih in specifičnih informacij,
- Prepoznavanje mnenj in stališč,
- Zmožnost uporabe strategij sprejemanja.
Minimalni standardi
- Razbere bistvo in glavne poudarke besedila z znanimi vsakdanjimi vsebinami;
- Poišče nekatere splošne informacije in specifične podatke;
Skupne kompetence
- 1.1.1.1 · Razvija zmožnost izražanja v različnih besedilnih vrstah (referat, plakat, povzetek, opis, pogovor itd.), pri posameznih predmetih.
- 1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.
- 1.3.1.1 · Intuitivno ali zavestno (individualno in v skupini) vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega.
Didaktična priporočila
Preleti besedilo in ga uvrsti glede na namen in uporabnost, pri tem si pomaga z oblikovanostjo besedila, naslovi, podnaslovi, slikovnim gradivom,
Prebere posamezne sklope besed in jih združuje v smiselne celote,
Prebere besedilo, da izlušči okvirno vsebino,
Prebere besedilo, da razume podrobnosti (specifične informacije),
Natančneje prebere dele besedila, da poišče podrobne podatke in izraze (splošne in strokovne v povezavi z drugimi predmeti),
Iz sobesedila sklepa o pomenu nekaterih neznanih besed, pri tem si pomaga z jezikovnimi oporami, kot so besedni koreni, časovni in logični povezovalci.
Aktiviranje poznavanja in zanimanja za temo oz. vsebino besedila s pomočjo usmerjenega pogovora o besedilu,
Ugibanje o vsebini besedila s pomočjo slikovnega gradiva, ključnih besed.
Prepoznavanje besedilne vrste in teme,
Luščenje pomena besedila iz sobesedila na podlagi sestave besed, splošnega znanja ali slik (dedukcija),
Odgovarjanje na vprašanja alternativnega tipa (pravilno/napačno) in na odprta vprašanja, ki udeleženca usmerjajo k prepoznavanju sporočila, ga vodijo k sklepanju, razvijajo njegovo jezikovno znanje in bogatijo njegove izkušnje,
Povezovanje slikovnega gradiva in delov besedila v celoto,
Urejanje odstavkov ali povedi v logičnem zaporedju, sestavin dialoga po vlogah,
Dopolnjevanje besedila (razvijanje naslova v popolno poved, dopolnjevanje povedi, vstavljanje manjkajočih izrazov v povedi ali manjkajočih povedi v besedilo),
Zapisovanje opornih točk: vpisovanje informacij v preglednico, izpisovanje ključnih besed, povedi, ugotavljanje odnosov in mnenj oseb ter različnih načinov njihovega izražanja,
Razumevanje navodil (recept, opis poti, opis postopka),
Obnavljanje besedila,
Povzemanje glavnih poudarkov besedila,
Izražanje mnenja o besedilu,
Spreminjanje vrste besedila (opis v dialog, intervju v igro vlog),
Spreminjanje pripovednega časa (npr. iz preteklika v sedanjik), slovnične osebe (npr. iz 3. v 1. osebo ednine).
Raznolika pisna besedila (zapis obnove ali povzetka, izpisani ključni podatki iz besedila, odgovori na vprašanja ipd.) ali ustna besedila (posredovana v živo ali kot zvočni posnetek oz. videoposnetek – glavni poudarki in bistvo besedila, specifične informacije),
Poustvarjalna besedila (intervju z osebo iz prebranega besedila, nadaljevanje zgodbe, predstavitev oseb, dramatizacija itd.),
Izdelki, ki so nastali na osnovi prebranih navodil (priprava jedi po receptu, priprava skice ali načrta),
Ustvarjalni izdelki, ki so nastali na podlagi prebranega besedila, kot npr. kviz o vsebini besedila, slovarček, strip, plakat, prospekt, oglas, knjižica z obnovo besedila, križanka, intervju z osebami v besedilu, predstavitev posameznih delov besedila s pantomimo, izdelava tiralice za like iz besedila, besedilo iz druge perspektive (druge osebe, drugi čas ali kraj), zvočna uprizoritev besedila, slikovni kolaž,
Reševanje nalog (naloge povezovanja, razvrščanja, dopolnjevanja, vstavljanja, opisovanja ipd.),
Prikaz z uporabo grafičnih organizatorjev (miselni vzorec, časovni trak ipd.),
Pretvorba besedila v drugo obliko (npr. menjava perspektiv, govorcev) ali v drugo besedilno vrsto (npr. pripoved v dialog).
Oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu,
Sobesedila in okoliščin (udeleženec sklepa o pomenu neznane besede iz preprostega pribesedilnega konteksta),
Jezikovnih opor, od številk do lastnih imen, od besednih korenov, predpon do obrazil, časovnih in logičnih povezovalcev,
Avdiovizualnih opor (udeleženec sklepa o pomenu neznane besede, besednih zvez oziroma situacije na podlagi videnega in slišanega v videoposnetku).
Avtentična, s prilagoditvami glede na raven jezikovnega znanja udeleženca, njegovih izkušenj in zanimanj,
S konkretno, občasno tudi bolj abstraktno vsebino, ki je udeležencu blizu oziroma znana,
Posredovana v standardnem nemškem jeziku in
S pogosto rabljenimi jezikovnimi strukturami, ki ne presegajo ravni B1.
»Razumevanje ustnega izražanja« nadomešča izraz »slušno razumevanje«. Do spremembe je prišlo zaradi prilagoditve izrazov, ki bi bili uporabni tudi za znakovne jezike in tako bolj vključujoči glede načina sporazumevanja. Izraz »ustni« v skupnosti gluhih in naglušnih vključuje namreč tudi kretanje (Svet Evrope, 2023, 19–20).