tuji jezik

Sprejemanje zajema razumevanje ustnega izražanja, razumevanje avdiovizualnega gradiva ter bralno razumevanje. Učenci pri dejavnostih za razumevanje ustnega izražanja poslušajo in procesirajo govorjena besedila, ki so kratka, preprosta in praviloma podprta z nejezikovno podporo. Pri razumevanju avdiovizualnega gradiva učenci poslušajo z gledanjem in procesirajo kratke, jasne in avtentične video zapise v digitalnih okoljih. Pri bralnem razumevanju učenci berejo in procesirajo kratka, preprosta in vizualno podprta pisna besedila.

Sprejemanje temelji na uporabi različnih gradiv, veččutnem učenju, igralnih dejavnostih, uporabi slikanic in digitalno podprtih gradiv.

Uporabljena besedila so enostavna, kratka in se vsebinsko povezujejo z ostalimi predmetnimi področji. Učenci pri dejavnostih poslušanja in branja razvijajo različne strategije sprejemanja npr. spontano, pozorno poslušanje in odzivanje, sklepanje o pomenu iz ilustracij, nebesednih ponazoril in sobesedila.

Učitelj pri učencih spodbuja motivacijo in interes učencev za poslušanje in kasneje za branje besedil. Velik poudarek pri pouku je na bogatem jezikovnem vnosu in različnih priložnostih za soočanje s tujim jezikom. Interes za poslušanje spodbujamo z rabo tujega jezika pri t. i. »jeziku razreda«. Učitelj uporablja tuji jezik za navodila, svoj govor podpre z mimiko in gestikulacijo, ki učencem pomagajo pri razumevanju. Interes za poslušanje in branje učitelj razvija s tem, da učencem predstavi raznolika besedila v tiskani in digitalni obliki. Učenci poslušajo kratke video zapise, ki so pogosto v obliki risank, pesmi ali zgodb. Pri razvijanju sprejemanja se lahko vključujejo digitalna orodja, platforme in spletni viri.

V 1. razredu je poudarek na razvijanju poslušanja in razumevanja ustnega izražanja ter poslušanja z gledanjem, proti koncu 2. razreda in v 3. razredu pa učitelj razvija tudi branje in bralno razumevanje.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je učenje tujega jezika usmerjeno predvsem na razvoj zmožnosti razumevanja tujega jezika, kar je skladno z naravo usvajanja jezikovnega znanja, zato je potrebna zadostna količina jezikovnega vnosa, ki omogoča realizacijo naslednje stopnje, prvih poskusov tvorbe in ustnega izra v tujem jeziku. Ključnega pomena so raznovrstne krajše trajajoče aktivnosti, učenje z gibanjem, učenje na prostem ter učenje ob didaktični igri. Pri začetnem učenju branja v tujem jeziku je potrebna postopnost, branje se močno prepleta s slušnimi in z govornimi dejavnostmi. Učne oblike v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj bodo razgibane, priporoča se delo v skupinah in dvojicah, kjer učenci aktivno sodelujejo med seboj, frontalna oblika naj čim večkrat poteka v krogu ali v obliki gledališča, pri katerem učenci sedijo na tleh. Pri učnih metodah naj prevladuje metoda demonstracije, kjer učitelj prikaže pomen z različnimi čutili (gibanje, slike, posnetki, predmeti ipd.). Didaktične strategije vključujejo sodelovalno učenje in izkustveno učenje. Pouk naj temelji na komunikacijskem pristopu, kjer je v osredju celostni jezikovni razvoj učencev, medpredmetno povezovanje, na dejavnostih temelječ pristop (ang. Task-Based Approach), celostni telesni odziv (ang. Total Physical Response), pri katerem učenci pokažejo razumevanje z gibi ter pristop, ki temelji na zgodbah (ang. Story-Based Approach), kjer so učenci izpostavljeni tujemu jeziku v kontekstu. Dejavnosti pouka v šoli in na prostem so zasnovane tako, da spodbujajo vrstniško sodelovanje, gibanje in učenje skozi igro.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Učenci razvijajo znanja in veščine z izkušnjami v neposrednem okolju, ponudimo jim miselne izzive, ki jih pripeljejo do odkrivanja novega znanja ter povezovanja starega znanja z novim. Učencem glede na zmožnosti in druge posebnosti učitelj diferencira in individualizira pouk v fazi načrtovanja, izvajanja in vrednotenja znanja. Prilagaja količino in zahtevnost slušnega in bralnega besedila pri posameznem učencu glede na ugotovljeno predznanje. Učence, ki izkazujejo težave pri sprejemanju besedil v tujem jeziku, naj učitelj dodatno podpre in načrtuje dejavnosti za ponavljanje in utrjevanje pri razumevanju besedišča (npr. priprava tematskega razrednega slovarja), izvajanju dejavnosti za poslušanje (npr. poslušano besedilo razčleni na smiselno zaokrožene manjše enote, podprte s sliko, ilustracijo), izbira besedila, v katerem se ponavljajo fraze, učence se postopno vključuje v obnavljanje besedil. Pri spremljanju napredka upošteva, da učenci na področju sprejemanja, predvsem poslušanja, napredujejo hitreje, kot na področju tvorjenja ter da imajo nekateri učenci na začetku učenja tiho dobo , tj., da na začetku učenja ne spregovorijo takoj v tujem jeziku. Učitelj ugotavlja predznanje učencev, sproti preverja razumevanje in spremlja njihov napredek ter prilagaja tempo poučevanja, učne vsebine, pristope in metode dela. Učenci imajo možnost predstaviti svoje znanje na različne načine (nebesedni odziv, gibi, mimika, z izvajanjem dejavnosti po navodilih ali s kratkim besednim odzivom v tujem jeziku ...).

Didaktična priporočila: Sprejemanje ustnega izražanja je v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju temeljna zmožnost, ki jo razvijamo. Učence je treba postopno učiti aktivnega poslušanja. Ob tem se spodbuja odziv učencev (nebesedni/besedni), spremljanje nebesedne komunikacije ter pozorno poslušanje. Učenci poslušajo/poslušajo z gledanjem besedila, ki so posredovana večinoma v medsebojni komunikaciji v živo oz. posneta ali posredovana prek medijev. Besedila imajo naslednje lastnosti: so kratka, prilagojena in jasno strukturirana s ponavljanji oz. vzporednimi strukturami, število govorcev je omejeno in njihove vloge so jasne. Slušna besedila so govorjena v standardnem tujem jeziku, ni motečih šumov in drugih zvočnih motenj, govor je prilagojen, počasen in razločen (v besedilu so lahko tudi daljši premori). Obravnavana besedila so lahko neumetnostna (poljudnoznanstvena, opisovalna, pripovedovalna, pozivna ...) in umetnostna/književna, ki jih spremlja bogata nebesedna podpora (mimika, gibi, slikovna gradiva, vsakdanji predmeti). Navezujejo se na učencem znana vsebinska področja iz drugih učnih predmetov, vsebujejo konkretno, pogosto rabljeno besedišče in preproste jezikovne strukture. Primeri slušnih besedil so: dialog, pogovor med drugimi, preproste predstavitve, objave, navodila, pripovedna besedila, pesmi, opisi (osebe, živali, doma …). Pri razvijanju poslušanja z gledanjem učitelj uporablja avdiovizualna gradiva (npr. deli videoposnetkov, (animirani) filmi, risanke, računalniške igre), ki imajo didaktično funkcijo, so časovno omejena in primerna starosti učencev. Učenci v besedilih prepoznajo eno izmed nakazanih tem.

Didaktična priporočila: Pri obravnavi (uglasbene) pesmi damo poseben poudarek učenju besedila, zlasti pravilni izgovarjavi besed, ritmu ter poustvarjanju vsebine. Taka gradiva učencem pomagajo pri razvijanju ustnega izražanja in navajanju na naravni ritem ter pravilno izgovarjavo jezika. Učitelj postopno in z ustreznimi dejavnostmi pri učencih razvija enostavne strategije poslušanja ter poslušanja z gledanjem . Pred poslušanjem učenci ugibajo o temi besedila na podlagi slikovnega gradiva (ilustracij), naslova besedila ali pogovora. Med poslušanjem prepoznavajo glavne misli, poiščejo bistvene podatke ali okoliščine sporočanja. Po poslušanju povzemajo, dramatizacijo, podajajo kratke odgovore na vprašanja itd. Pri dejavnostih poslušanja je pomembno, da so učenci aktivni med samim poslušanjem. Za ta namen izbiramo aktivnosti učencev, kot so poslušaj in … (nariši/pobarvaj/pokaži s prstom/poveži/obkroži/uredi po vrsti/popravi napake/pokaži z gibanjem). Didaktične igre, primerne za razvijanje sprejemanja ustnega izražanja, so gibalne igre, pri katerih učenci pokažejo razumevanje z gibanjem, npr. Simon reče (ang. Simon Says), pantomima, slikovni narek, bingo ipd. Pri razvijanju razumevanja ustnega izražanja lahko uporabljamo raznolike učne pripomočke :

Didaktična priporočila: s pomočjo lutke, ki uporablja samo tuji jezik, lahko učence navajamo na poslušanje in odzivanje,

Didaktična priporočila: s slikovnimi karticami se lahko igramo različne igre (pokaži na določeno kartico, skači/teci do določene kartice, dvigni kartico med pripovedovanjem zgodbe, ko je omenjena beseda na kartici ipd),

Didaktična priporočila: igrače kot pripomoček za igro ali kot demonstracijski model (npr. žoga, metalne kocke, plišaste igrače, modeli denarja, modeli sadja in zelenjave ipd.),

Didaktična priporočila: vsakdanji predmeti (npr. šolske potrebščine, oblačila, jedilni pribor ipd.). Pri razvijanju razumevanja avdiovizualnega gradiva uporabljamo (avdio)posnetke na spletu, digitalne igre, risanke ali pesmi. Zelo pomembna je uporaba ilustracij in slik za lažje razumevanje besedila. Ilustracije lahko služijo kot vizualna podpora za besede in besedne zveze, ki se jih učijo.

Didaktična priporočila: Pri učenju branja v tujem jeziku je potrebna postopnost. Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti branja naj učitelj povezuje cilje začetnega opismenjevanja s cilji bralnega razumevanja . Dejavnostim branja za razvijanje razumevanja prebranega večjo pozornost posvetimo v 3. razredu. Branje se na začetku učenja močno prepleta z ostalimi jezikovnimi spretnostmi, predvsem s poslušanjem in govorjenjem. Pri branju v tujem jeziku učencu pomaga že znano besedišče, ki mu olajša izgovarjanje prebranih besed in s tem tudi razumevanje prebranega. Učence je treba navajati na redno branje v tujem jeziku, bodisi v razredu pri rednem pouku ali razširjenem programu. To lahko storimo z urejeno razredno knjižnico, v kateri imajo na voljo knjige, revije in slikovni slovarji, ki jih berejo ali listajo med odmori ali v določenem času med poukom, po pouku in razširjenem programu. Okolje branja ni samo učilnica, ampak ga lahko razširimo na zunanje površine (hodnik, vrt, igrišče, park ...). Učencem je treba zagotoviti miren kotiček, brez motečih dejavnikov, udobno namestitev. Spodbuja se tudi branje doma. Bralno gradivo naj ustreza starosti in jezikovni ravni učencev. Gradivo naj bo zanimivo in privlačno, da spodbudi motivacijo za branje. Besedila so prilagojena in jasno strukturirana s ponavljanji oz. vzporednimi strukturami, povedi so preproste; napisana so v standardnih različicah ciljnega jezika, navezujejo se na obravnavane teme in imajo konkretno ali domišljijsko vsebino, vsebujejo pogosto rabljeno besedišče in preproste jezikovne strukture ter bogato vizualno podporo.

Didaktična priporočila: Učenci berejo posamezne besede, fraze, povedi, navodila, napise, obvestila, vabila, pesmi, izštevanke, pravljice, slikanice, preproste opise, uganke, besedilne naloge, pripovedna besedila, besedila z dialogi (strip) in realistična besedila. Teme besedil izhajajo iz različnih učnih predmetov. Pri izbiri bralnega gradiva upoštevamo tudi interes učencev. Branje preverjamo postopoma od drugega razreda naprej. Učenci lahko ob dejavnostih branja vodijo dnevnik branja, kjer poustvarjajo vsebino prebranega. Za razumevanje prebranega je pomembno, da učenci spoznajo in usvojijo bralne strategije. Pred začetkom branja lahko učenci pregledajo naslov, podnaslove, ilustracije, zgradbo besedila in napovedujejo, o čem bo besedilo govorilo. To jim lahko pomaga pri pripravi na branje, razumevanju besedila in osmišljanju branja. Med branjem naj učenci aktivno sodelujejo tako, da: označijo ključne besede, poudarke ali neznane besede; zastavljajo vprašanja o prebranem besedilu; ugibajo, kaj sledi; dopolnijo manjkajoče podatke ali prepoznajo ključne informacije. Učitelj spodbuja učence k uporabi slovarja, ko naletijo na neznane besede ali besedne zveze. Nadalje jih uči razumevanja besedila z uporabo konteksta (znotraj besedila) kot npr. ugotavljanje pomena neznanih besed s pomočjo znanih v besedilu in s pomočjo vizualne podpore. Po branju besedila učitelj spodbuja učence, da se pogovarjajo o vsebini prebranega, delijo svoje misli in izražajo svoje mnenje (to mi je všeč, to mi ni všeč), kar jim pomaga pri razvijanju razumevanja in kritičnega mišljenja. Odzivanje lahko poteka tudi v slovenščini, v njegovem maternem jeziku ali nebesedno.

Didaktična priporočila: Učitelj spodbuja motivacijo za branje tako, da učencem bere slikanice, pri branju spreminja glasove, pozove učence, da ugibajo o pomenu, se pogovarjajo o vsebini zgodbe ipd. Učenci ob gledanju slikanice povežejo besede z njihovo izgovarjavo in pomenom. Med večkratnim branjem slikanice se učenci pridružijo z branjem, saj zgodbo običajno poznajo na pamet. Na začetku so bralne dejavnosti na ravni besed, npr. iskanje določenih besed v besedilu, kategoriziranje besed glede na temo, povezovanje besed s slikami. Od besed preidemo na raven povedi in krajših besedil, v katerih lahko učenci poiščejo pravilno sliko, ki opisuje poved ali besedilo, preberejo besedilo in ga glede na pomen ilustrirajo, uredijo povedi v pravilni vrstni red, berejo, poiščejo določene podatke v besedilu, berejo slikopis prirejenega znanega besedila in poimenujejo narisano. Zaželeno je, da čim večkrat vključimo igralne dejavnosti, ki so tesno povezane z učenčevimi interesi in motivacijo za učenje in branje, npr. igre s karticami z besedami, ki imajo na drugi strani sliko pomena besede. Učenci lahko kadarkoli pogledajo sliko, da lažje prepoznajo in preberejo zapis oziroma preverijo svoje razumevanje. Učitelj jim pomaga pri pravilni izgovarjavi. Primeri didaktičnih iger : igra spomin, pri kateri so na nekaterih karticah napisane besede, na drugih pa so ujemajoče se slike in učenci iščejo pare; igrajo bingo, kjer so besede napisane na kartončku, učitelj jih izgovarja; namizne igre, pri katerih učenci preberejo navodila v okvirčkih in jih izvršijo (npr. Štej do deset, trikrat skoči ipd.); lov za zakladom, pri katerem rešijo uganko napisano na listu in ugotovijo, kje je naslednja postaja.

Didaktična priporočila: Med priporočenimi učnimi pripomočki je tudi uporaba računalnika in druge informacijske tehnologije, ki je velika podpora pri učenju branja in razumevanju prebranega. Priporočljiva je uporaba tehnologije, ki besedilo spremeni v govor ali obratno (govor v besedilo). Na spletu najdemo e-knjige, ki so tudi zvočno opremljene. Učenci naj bodo obdani s knjigami, slikanicami, revijami, plakati z napisanimi besedami ipd. Pri branju lahko uporabljamo tudi kartice z napisanimi besedami, povedmi, krajšimi besedili ipd.