umetnost

S temo ponovimo in nadgradimo strokovne pojme s področja likovne umetnosti, ki so jih dijaki usvojili pri likovni umetnosti v osnovni šoli. Dijake seznanimo z umetnostno zgodovino kot humanistično vedo, ki proučuje razvoj likovne umetnosti skozi zgodovinska obdobja. Poudarimo pomen umetnosti v življenju posameznika in družbe. Dijaka uvedemo v analizo likovnega dela, in sicer z vsebinskega in oblikovnega vidika – ob tem usvaja osnovno umetnostnozgodovinsko terminologijo. Umetnine umeščamo v družbeno-kulturni kontekst in osvetlimo njihove raznolike družbene vloge. S tem dijaku ponudimo orodja za branje in razumevanje tako klasičnih umetnin kot sodobnih vizualnih sporočil. Umetnostna zgodovina je identitetni predmet, ker dijakom omogoča, da skozi spoznavanje izbranih umetnin bolje razumejo lastno kulturno identiteto in pripadnost skupnosti. Umetniška dela odražajo zgodovino, vrednote in posebnosti okolja, v katerem so nastala, zato njihova analiza prispeva k oblikovanju zavesti o lastnih koreninah. Dijaka seznanimo z vlogo in pomenom likovne umetnosti na njegovem strokovnem področju. Izpostavimo umetniška dela kot vir navdiha in spodbudo za razvoj kreativnosti in inovativnega mišljenja, kar prispeva k širši perspektivi pri reševanju izzivov v vsakodnevnem delu.

Tema je osrediščena okoli razumevanja koncepta umetnosti in umetnine, kar dosežemo predvsem z analizo umetniških del. Za analizo umetnin je priporočljivo oblikovati temeljni seznam najprepoznavnejših umetniških del, ki se osredotoča na specifične usmeritve šole ali strokovni program ter nacionalne identitete s spomeniki iz Istre.

Analizo umetnin v učilnici dopolnimo s terenskim delom v obliki projektnih dni, obiskov galerij, muzejev in nacionalnih kulturnih institucij. Živi stik z umetnino poveča intenzivnost doživljanja, saj učenje ob izvirnikih omogoča boljše razumevanje velikosti, materiala in postavitve umetnin ter poglablja spoštovanje do umetniške dediščine in njene zaščite.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Uvodne ure naj bodo zasnovane tako, da zaobjamejo del snovi, ki bo v ostalih temah poglobljena. V uvodni uri dijaki prikličejo likovno terminologijo, ki so jo usvojili pri likovni umetnosti v osnovni šoli. Izbor del za umetnostnozgodovinsko analizo naj vključuje najpomembnejše umetnine iz evropske in slovenske umetnosti, ki se bodo v naslednjih temah še ponovile. Priporočljivo je oblikovati temeljni seznam umetnin , h kateremu se bo učitelj vračal tudi pri obravnavi ostalih tem. Seznam naj vključuje nekaj najprepoznavnejših umetnin, hkrati pa naj se osredotoča na nabor umetnin, vezanih na specifično usmeritev šole oz. strokovni program. Če šola izbere likovnosnovalni in umetnostnozgodovinski vsebinski sklop, je zaradi ekonomične izrabe časa smiselno, da učitelj v uvodni temi povezuje obe področji predmeta, saj se dopolnjujeta in prepletata. Pri tem si lahko pomaga z naborom že izdelanih primerov znotraj predmetnih povezav. Proces analize umetnine temelji na različnih pristopih, ki jih učitelj povezuje in nadgrajuje. Vsaka analiza umetniškega dela se začne z natančnim opazovanjem in opisovanjem. Ključno je postavljanje odprtih vprašanj, kot so »Kaj vidimo?«, »Kaj se dogaja?«, kar dijaka motivira k aktivnemu pristopu. Uporaba bogatega besedišča in osredotočenost na konkretne detajle pomagata razviti veščine opazovanja in opisovanja ter vzpostaviti odnos do umetniškega dela. Dijaka usmerjamo k razumevanju vsebine dela, prepoznavanju sporočila, ki jo umetnina prenaša, in razmisleku, kako umetnost odraža družbene, kulturne ali osebne teme in kakšna je (bila) njena funkcija.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Povezovanje vsebine umetnine z njenimi oblikovnimi značilnostmi, kot so barve, linije in kompozicija, je ključno za razumevanje vpliva teh elementov na doživljanje sporočila. Pomembna je postavitev umetniškega dela v sodobni čas, ki dijaka sooči z relevantnostjo sporočil umetnine danes in ga poveže z njegovo lastno izkušnjo. Z aktualizacijo lahko starim umetninam pripišemo sodobne pomene in spodbujamo globlje povezave med preteklostjo in sedanjostjo. Kadar je mogoče, uporabimo interdisciplinarni pristop, ki vključuje različna predmetna področja, poglablja razumevanje umetnine in razkriva pomene in povezave, ki bi sicer ostale neopažene. S takim pristopom omogočamo povezovanje, prenašanje in osmišljanje znanja različnih predmetnih področij, spodbujamo trajno znanje in razvijamo kritično mišljenje. V priloženi datoteki ponujamo seznam ključnih umetnin, h kateremu se skozi celotni katalog znanj vračamo, iz katerega črpamo in ga širimo glede na strokovni program. Poleg predlaganih umetnin poskušamo vključiti čim več lokalnih umetnin, ki so hkrati tudi spomeniki lokalnega ali državnega pomena.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Preverjanje in ocenjevanje znanja naj v skladu z upoštevanjem načela individualizacije potekata na različne načine, ki omogočajo didaktično pestrost in uravnotežijo prednostna in šibkejša področja dijakov. Dijak lahko na različne načine izkaže svoje znanje:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustno ali pisno opiše in analizira izbrano umetnino, izbrane umetnine primerja med seboj,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pozorno opazuje vizualni svet, ki ga obdaja, v njem poišče primer znanih umetnin, ki so povezane z njegovim strokovnim področjem, in se opredeli do njih,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ob primeru likovnih del (vezanih na strokovno področje) razbere motive, vsebino likovnih del razčleni in sestavi v pripovedno celoto,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: razloži pomen vsebine likovnega dela s poudarkom na motiviki s strokovnega področja,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ob poljubno izbranih likovnih delih ugotavlja, razvršča in opisuje neposredno spoznavne motive,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: samostojno poišče v različnih virih umetnine in slikovne primere s strokovnega področja in jih ikonografsko opredeli,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdela križanko, pripravi delovni list,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: pripravi in izvede kviz,

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izdela poročilo terenskega dela (obisk galerije, muzeja) ali sodeluje pri projektni nalogi.