Umetnostna zgodovina – umetnost na Slovenskem

Tema zajema umetniško ustvarjalnost, v kateri se kaže vpetost človeka v naravo in v kateri se tematizira njegov odnos do okolja v različnih umetnostnozgodovinskih obdobjih in s poudarkom na moderni in sodobni umetnosti (umetnine, ki odražajo aktualno okoljsko problematiko in trajnostni razvoj). Pri tem se izpostavijo ključni vidiki človeka v odnosu do narave: človek kot del narave, kot njen preoblikovalec, uničevalec, družbenokritični aktivist ter človek kot načrtovalec utopične prihodnosti.

V preteklih umetnostnozgodovinskih obdobjih velja poudariti prazgodovino s koliščarsko kulturo, rastlinsko ornamentiko od srednjega veka do secesije (npr. vitičevje v stiških rokopisih, dekoracija zlatih oltarjev, baročne freske, tihožitja, dekorativnost secesijske arhitekture), upodobitve živali na srednjeveških freskah (npr. upodobitev klavžarja na srednjeveških freskah v Hrastovljah in Gradišču pri Divači), upodobitev narave v renesančnem slikarstvu (Vittore Carpaccio), postavitev renesančnih in baročnih vil in dvorcev v naravo (npr. Zemono, Štatenberg), baročno vrtno umetnost (npr. Dornava), romantično krajino (npr. Marko Pernhart in Anton Karinger) in impresionistično krajino (npr. slikarja Ivan Grohar in Matija Jama). Dela se obravnavajo v okviru umetnostnozgodovinskih slogov s prepletanjem vpliva geografske lege slovenskega ozemlja in njegovih posebnosti. Izpostaviti je treba pomen slovenske moderne pri izoblikovanju narodne in umetnostne identitete (npr. Ivan Grohar, Sejalec , Ivan Vurnik, Zadružna gospodarska banka v Ljubljani ). Pri moderni in sodobni umetnosti se izpostavijo ekološke teme neoavantgarde (npr. skupina OHO) in bioumetnost (npr. Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik), pri čemer se poudari tudi pomen slovenskih umetnikov v svetovnem merilu (npr. Marjetica Potrč, Maja Smrekar). Ob primerih izbranih arhitektur so predstavljeni temeljni vidiki trajnostne gradnje, ki odražajo sodobno potrebo po kakovosti bivanja v simbiotičnem odnosu z okolico in skrbi za naravo (smotrna uporaba gradbenih materialov, učinkovita raba energije in naravnih virov, smiselno povezovanje kulturne krajine z okoljem, povezovanje starega in novega (stavbne dediščine s sodobnimi rešitvami) ipd.).

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Priporoča se terenski ogled lokalnih refugijev, srednjeveških cerkva in drugih spomenikov in situ, ogled stalne razstave Narodnega muzeja Slovenije, Krajinskega parka Ljubljansko barje, Pokrajinskega muzeja v Celju, Narodne galerije, občinskih in pokrajinskih muzejev, vsakokratnih aktualnih občasnih razstav sodobne umetnosti v mestih. Za poglobljeno razumevanje teme lahko dijaki ustvarjajo na temo trajnostnega razvoja in odnosa do okolja (npr. uporaba recikliranih materialov, land art, družbenokritično sporočilo v poljubno izbranem mediju …). Na razstavah sodobne umetnosti za dijake oblikujemo vprašanja, ki krepijo kritično mišljenje in aktivno državljanstvo.