Umetnostna zgodovina

Tema zajema umetnost v obdobju prazgodovine in starih kultur.

V tematskem sklopu prazgodovinske umetnosti so poudarjeni človekovi začetki likovnega izražanja v kameni dobi in dobi kovin, s katerim se človek razločuje od živali. Izpostavljene so ključne umetnostne stvaritve (npr. jamska poslikava, votivni predmet, vaško naselje), ki so vpete v okoliščine prazgodovinskih skupnosti z razvojem od nomadskih skupnosti do stalne naselitve v vaseh. Izpostavljeni sta megalitska gradnja ter razpetost med naturalizmom in stilizacijo oz. shematizacijo v slikarstvu in kiparstvu.

V tematskem sklopu, posvečenem mezopotamski in egipčanski umetnosti po volji bogov in vladarjev, je poudarjena vloga slavljenja božanstev in vladarjev v kontekstu začetka civilizacije z izumom pisave ter razvoja mest in držav z družbeno razslojenostjo in patriarhatom. V povezavi s kultom vladarja kot posrednika med bogovi in človeštvom so kot ključne umetnostne naloge izpostavljeni egipčanski tempelj in egipčanska grobnica (zlasti v obliki piramide, s stenskimi poslikavami v notranjščini) kot kraj faraonovega prehoda v posmrtno življenje in božanski status ter zigurat in mezopotamska vladarjeva palača z reliefnim kiparskim okrasjem kot sedež njegove absolutne oblasti. Predstavljene so ključne vsebine umetnosti starih kultur (npr. zaščitniška bitja, upodobitev vladarja, upodobitve bogov itn.) in najpomembnejše oblikovne značilnosti (npr. kompozitni način upodabljanja, pomenska ali hierarhična perspektiva, monumentalnost arhitekturnih objektov).

Pri obravnavanju prazgodovinskih obdobij zaradi odsotnosti pisnih virov učitelj poudari pomen materialnih ostankov za razumevanje življenja in odnosa do smrti oz. presežnega v preteklosti, pri čemer opozori na odprtost obstoječih interpretacij in datacij. Pri obravnavanju umetnosti starih kultur izpostavi prevlado kultne arhitekture in prežetost umetnosti s politeističnimi religijami ter njeno vlogo v službi božanskih vladarjev.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO: Poučevanje in učenje temeljita na vključevanju zgodovinskega in geografskega predznanja, s katerim vzpostavimo vzročno-posledično razlago ter tako osmislimo razvoj prazgodovinske umetnosti, pa tudi umetnosti Mezopotamije in starega Egipta ter egejskih kultur. Obravnavanje umetnosti prazgodovine je usmerjeno v spoznavanje dediščine lokalnega okolja, ki je na ogled v pokrajinskih muzejih in nacionalnih ustanovah. Aktualizacijo lahko izvedemo v obliki diskusije o množičnem turizmu, ki popularizira pa tudi siromaši zapuščino starih kultur.