Učni načrt

Gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri

umetnostna zgodovina

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Umetnost prazgodovine in starih kultur: začetki likovnega izražanja in umetnost po volji bogov in vladarjev

Izbirni cilji

Spoznava pomen prazgodovinskih začetkov likovnega izražanja in vzpostavlja odnos do prazgodovinske kulture in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega,
Odkriva mezopotamsko in egipčansko umetnost kot uveljavljanje volje vladarjev in odslikave religioznega razumevanja sveta, pri čemer za raziskovanje teh kultur išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja,
Prepoznava vrednost materialnih virov za odkrivanje preteklosti,
Skozi spoznavanje lokalne prazgodovinske dediščine živi kulturo in umetnost kot vrednoto v domačem in šolskem okolju,
Z interpretiranjem materialnih ostalin razvija osebno prožnost, razvojno miselno naravnanost, radovednost, optimizem in ustvarjalnost.

Standardi znanja

Dijak: opiše začetke umetniške ustvarjalnosti v različnih obdobjih prazgodovine ter pojasni vlogo umetnosti v teh obdobjih, navede in predstavi značilne arheološke ostanke iz posameznih obdobij prazgodovine (npr. jamska poslikava, votivni predmeti, megalitske strukture), predstavi oblikovne značilnosti izdelkov iz različnih obdobij prazgodovine ter jih primerja med seboj, predstavi domnevno vsebino prazgodovinskih izdelkov, tako da poimenuje najpogostejše motive (npr. paleolitske Venere, upodobitve živali, piktogrami) ter pojasni njihova domnevna sporočila, razloži vlogo mezopotamske in egipčanske umetnosti v kulturah starih civilizacij, ob izbranih umetninah predstavi egipčansko grobno in tempeljsko arhitekturo s kiparskim in slikarskim okrasom ter mezopotamsko mesto z ziguratom in s kraljevo palačo, okrašeno z reliefi, predstavi vsebinske in oblikovne značilnosti kiparskih upodobitev vladarjev v teh dveh obdobjih , pojasni njihova sporočila ter jih primerja med seboj, ob izbranih kiparskih in slikarskih umetninah predstavi značilnosti upodobitve figure v egipčanskem kanonu, predstavi pomen arheoloških odkritij za razumevanje razvoja človeka in njegovega odnosa do sveta, pri analizi umetnin kot materialnih virov upošteva odprtost interpretacije, poišče ustrezne tiskane in spletne vire za obravnavano temo, tiskane in spletne vire kritično selekcionira in jih navede po navodilih učitelja.
Opisni kriteriji so navedeni v specialnih didaktičnih priporočilih v posebnem poglavju učnega načrta.

Pojmi

Megalit
Monolit
Menhir
Dolmen
Kromleh
Kolišče
Votivni predmet
Idol
Antropomorfen
Gradišče
Situla
Torevtika
Friz
Tempelj
Zigurat
Stela
Hierarhična ali pomenska perspektiva
Palača
Citadela
Prestolna dvorana
Podij
Draperija
Ploskovit
Grobnica
Mastaba
Piramida
Polihromacija
Aleja
Osna usmerjenost
Obelisk
Pilon
Peristil
Hipostil ali hipostilna dvorana
Cela
Sfinga
Posmrtna maska
Shematizacija
Stilizacija
Idealizacija

Skupne kompetence

1.3.1.1 · Intuitivno ali zavestno (individualno in v skupini) vzpostavlja odnos do kulture, umetnosti, umetniške izkušnje in procesov ustvarjanja ter ob tem prepoznava lastna doživetja in se vživlja v izkušnjo drugega.
4.1.1.1 · Izraža informacijske potrebe, išče podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, ter izboljšuje osebne strategije iskanja.
1.3.5.1 · Živi kulturo in umetnost kot vrednoto v domačem in šolskem okolju ter prispeva k razvoju šole kot kulturnega središča in njenemu povezovanju s kulturnim in z družbenim okoljem.
3.1.4.1 · Razvija osebno prožnost, razvojno miselno naravnanost, radovednost, optimizem in ustvarjalnost.

Didaktična priporočila

Preverjanje in ocenjevanje znanja naj v skladu z upoštevanjem načela individualizacije potekata na različne načine, ki omogočajo didaktično pestrost in uravnotežijo prednostna in šibkejša področja dijakov.

Preverjanje znanja vseskozi spremlja obravnavanje učne snovi na osnovi formativnega spremljanja. V obliki povratne informacije od dijaka k učitelju usmerja nadaljnje poučevanje: organizacijo učnih situacij in didaktično predelavo učne snovi. Povratna informacija ažurno poteka tudi v smeri od učitelja k dijaku, saj lahko na podlagi tega dijak spremeni svoje vedenje (sledenje pri pouku, izdelavo in organizacijo zapiskov, organizacijo časa za samostojno učenje in učne metode itd.) ter izboljša svoje znanje, veščine in kompetence. Povratna informacija je objektivna, konkretna in neposredna, a izrečena na spoštljiv in spodbuden način.

Ocenjevanje znanja poteka na različne načine oziroma na vsaj dva od naslednjih: pisno, ustno, s pisnimi izdelki in z ustnimi predstavitvami, ki jih učitelj smiselno vključi v svoj načrt ocenjevanja glede na zaporedje in način doseganja ciljev. Pri pisnem ocenjevanju upošteva, da je v naboru približno polovica nalog, ki preverja cilje na ravni minimalnih standardov, ostale naloge lahko posegajo na višje ravni, vedno pa v skladu s kognitivno zahtevnostjo zastavljenih ciljev. Meje za pisne ocene v obliki odstotkov ali števila točk učitelj določi pred začetkom šolskega leta. Pri drugih načinih ocenjevanja znanja (ustno, s pisnimi izdelki in z ustnimi predstavitvami) oceno oblikuje na podlagi opisnikov, ki jih prav tako pripravi do začetka šolskega leta. Na začetku šolskega leta dijake seznani s številom ocen, načini ocenjevanja, mejami za ocene in opisniki.

Poučevanje in učenje temeljita na vključevanju zgodovinskega in geografskega predznanja, s katerim vzpostavimo vzročno-posledično razlago ter tako osmislimo razvoj prazgodovinske umetnosti, pa tudi umetnosti Mezopotamije in Starega Egipta ter egejskih kultur.

Obravnavanje umetnosti prazgodovine je usmerjeno v spoznavanje dediščine lokalnega okolja, ki je na ogled v pokrajinskih muzejih in nacionalnih ustanovah.

Aktualizacijo lahko izvedemo v obliki diskusije o množičnem turizmu, ki popularizira, pa tudi siromaši zapuščino starih kultur.

Pri obravnavanju prazgodovinskih obdobij spričo odsotnosti pisnih virov učitelj poudari pomen materialnih ostankov za razumevanje življenja in odnosa do smrti oz. presežnega v preteklosti, pri čemer se opozori na odprtost obstoječih interpretacij in datacij. Pri obravnavanju umetnosti starih kultur se izpostavi prevlada kultne arhitekture in prežetost umetnosti s politeističnimi religijami ter njena vloga v službi božanskih vladarjev.