Učni načrt

Umetniška gimnazija – glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, Umetniška gimnazija – glasbena smer; modul B: petje-instrument

zgodovina glasbe

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Uvod in glasbe različnih kultur

Učni cilji

Na podlagi lastnih izkušenj argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;
Spoznava funkcije glasbe (religijski in posvetni rituali);
Spoznava značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij (Kitajska, Japonska, Indija, Mezopotamija, Egipt …): funkcije glasbe, glasbene prvine in strukture, glasbena teorija, glasbila;
Slušno analizira glasbene primere, prepoznava, opisuje in povezuje značilnosti glasbenih prvin različnih tradicij (azijske, afriške, arabske, judovske in krščanske) in se nauči povezovanja z drugimi predmeti;
Spoznava značilnosti glasbe antičnih kultur;
Povezuje značilnosti glasbe omenjenih kultur vključno z začetki zahodnoevropske glasbene kulture (vključno z ljudsko glasbo), njenim razvojem in sodobno zahodno glasbeno kulturo.

Standardi znanja

Dijak jasno razloči med glasbo in zvočnim pojavom ter to podkrepi s primeri.
Dijak opiše značilne elemente azijske in afriške glasbe ter jih poveže s kulturnim okoljem.
Dijak predstavi osnovne značilnosti antičnih glasbenih kultur in njihovega glasbenega življenja.
Dijak analizira izbrane glasbene primere in za to uporabi osnovno glasbeno terminologijo.
Dijak pojasni različne funkcije glasbe in jih ilustrira s primeri.
Dijak navede primere vplivov različnih glasbenih kultur na razvoj zahodnoevropske glasbe.

Minimalni standardi

Argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;

Pojmi

Glasba
Zgodovina glasbe
Teorija glasbe
Organologija
Filozofija glasbe
Ljudska glasba
(godčevske) zasedbe
Kanon
Bordun
Heterefonija
Pentatonika
Antika
Mousiké
Agon
Ditiramb
Himnus
Aulos
Lira
Črkovna notacija
Tibia
Busina
Carnyx
Hydraulos
Kítara

Skupne kompetence

1.3.2.1 · Raziskuje in spoznava kulturo in umetnost, umetniške zvrsti ter njihova izrazna sredstva v zgodovinskem in kulturnem kontekstu.
1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.

Didaktična priporočila

Pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

Slušna preverjanja;

Delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

Izvedba ustvarjalnih nalog;

Govorni nastopi in referati.

Glasba srednjega veka

Učni cilji

Se seznanja z družbenimi spremembami in miselnostjo srednjega veka;
Spoznava funkcijo glasbe v srednjem veku in krepitev vloge skladatelja;
Spoznava prenos staroveških glasbenih tradicij in teorij v srednji vek;
Spoznava liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;
Spoznava začetke in razvoj večglasja in načine zapisovanja glasbe, ki peljejo do obdobja ars nova (zapis melodij, ritma in metruma);
Spoznava kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do obdobja ars nova in nekaj pomembnih avtorjev (Hildegarda iz Bingna, Léonin, Pérotin, Philippe de Vitry, Guillaume de Machaut, Francesco Landini in John Dunstaple) ter različne glasbene primere;
Spoznava bogato življenje srednjeveške posvetne glasbe različnih družbenih slojev: ljudska glasba, glasba na dvoru, potujoči pevci in viteška lirika;
Spoznava srednjeveška glasbila in vlogo instrumentalne glasbe v srednjem veku;
Spoznava glasbeno življenje v srednjem veku na Slovenskem (ljudska glasba, leisen, minnesang, mestno-plemiška glasba, reprezentančna glasba in gregorijanski koral iz slovenskih hranišč, kot so Stična, Kranj, Žiče ...).

Standardi znanja

Dijak opiše glavne značilnosti glasbenega življenja in vloge glasbe v srednjeveški družbi.
Dijak prepozna osnovne značilnosti gregorijanskih spevov in njihovo liturgično vlogo.
Dijak opiše razvoj večglasja in značilnosti glasbenega zapisa v srednjem veku.
Dijak prepozna kompozicijske novosti in jih umešča v razvoj srednjeveške glasbe.
Dijak analizira izbrane glasbene primere in za to uporabi osnovno glasbeno terminologijo.
Dijak našteje ključne skladatelje srednjega veka in opiše njihov pomen.
Dijak opiše vrste posvetne glasbe in značilnosti srednjeveških glasbil.
Dijak poveže evropske glasbene spremembe s srednjeveško glasbo na današnjem Slovenskem.

Minimalni standardi

Pozna značilnosti glasbenega življenja v srednjem veku;

Pojmi

Srednji vek
Cerkvena glasba
Sakralna glasba
Posvetna glasba
Profana glasba
Starokrščanska glasba
Silabika
Melizmatika
Responzorialno petje
Antifonalno petje
Himnus
Srednjeveška liturgija
Maša
Oficij
Gregorijanski koral
Romanika
Trop
Sekvenca
Liturgična drama
Modus
Nevmatska notacija
Trubadur
Truver
Minezenger
Vagant
Viteška lirika
Gotika
Notredamska polifonija
Organum
Ars antiqua
Srednjeveški motet
Ars nova
Menzuralna notacija
Angleški diskantni slog
Fidel
Rebab
Rebek
Lutnja
Vihuela
Organistrum
Psalterij
Olifant
Šalmaj
Pozitiv
Portativ
Leizen

Skupne kompetence

1.3.2.1 · Raziskuje in spoznava kulturo in umetnost, umetniške zvrsti ter njihova izrazna sredstva v zgodovinskem in kulturnem kontekstu.

Didaktična priporočila

Pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

Slušna preverjanja;

Delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

Izvedba ustvarjalnih nalog;

Govorni nastopi in referati.

Glasba 15. in 16. stoletja

Učni cilji

Se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v renesansi ter novimi načini širjenja glasbe;
Spoznava osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene oblike (motet, maša, šanson, madrigal in plesi);
Spoznava vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole v 15. in 16. stoletju preko del osrednjih skladateljev (Guillaume Dufay, Johannes Ockeghem, Josquin des Pres in Orlando iz Lassa);
Spoznava značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;
Spoznava značilnosti cerkvene in posvetne glasbe preko del osrednjih skladateljev (Giovanni Pierluigi iz Palestrine, Giovanni Gabrieli, Orlando iz Lassa, Luca Marenzio, Carlo Gesualdo iz Venose in Jacobus Handl - Gallus);
Spoznava pomen Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;
Spoznava pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;
Se seznanja z glasbo protestantskega gibanja in zgodovinskim ozadjem življenja na Kranjskem;
Spoznava delo Jacobusa Handla–Gallusa in njegov pomen v evropskem merilu;
Spoznava najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi, in se seznani s posebnostmi in »šolami« posameznih dežel;
Se seznanja z renesančnim instrumentarijem in zasedbami ter povezavo med instrumentalno glasbo in plesom.

Standardi znanja

Dijak opiše značilnosti glasbenega življenja v renesansi in prepozna družbeni kontekst glasbe.
Dijak prepozna slogovne značilnosti renesančne glasbe in zna razložiti značilne glasbene oblike.
Dijak razlikuje med cerkveno in posvetno glasbo, pozna značilne skladatelje iz različnih regij.
Dijak analizira izbrane glasbene primere, prepozna njihove slogovne značilnosti ter jih poveže z zgodovinskim in estetskim kontekstom obdobja.
Dijak prepozna značilnosti glasbenega ustvarjanja na ozemlju današnje Slovenije.
Dijak našteje značilna renesančna glasbila in poveže njihov razvoj s sodobnim instrumentarijem.

Minimalni standardi

Pozna vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole;

Pojmi

Renesansa
Glasbeni tisk
Vokalna polifonija
Imitacija
Modalnost
A cappella
Rekviem
Motet
Šanson
Frottola
Villanella
Madrigal
Franko-flamska polifonija
Rimska šola
Beneška šola
Večzborje
Protestantski koral
Lutnja
Viola
Špinet
Virginal
Klavikord
Cink
Serpent
Pavana
Galiarda

Skupne kompetence

1.3.5.1 · Živi kulturo in umetnost kot vrednoto v domačem in šolskem okolju ter prispeva k razvoju šole kot kulturnega središča in njenemu povezovanju s kulturnim in z družbenim okoljem.
1.3.2.1 · Raziskuje in spoznava kulturo in umetnost, umetniške zvrsti ter njihova izrazna sredstva v zgodovinskem in kulturnem kontekstu.

Didaktična priporočila

Pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

Slušna preverjanja;

Delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

Izvedba ustvarjalnih nalog;

Govorni nastopi in referati;

Poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Nazaj na seznam

Učni načrt

Umetniška gimnazija – glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, Umetniška gimnazija – glasbena smer; modul B: petje-instrument

zgodovina glasbe

1.–4. letnik

Načrtujte po tem učnem načrtu

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.

Teme

Uvod in glasbe različnih kultur

Učni cilji

Na podlagi lastnih izkušenj argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;
Spoznava funkcije glasbe (religijski in posvetni rituali);
Spoznava značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij (Kitajska, Japonska, Indija, Mezopotamija, Egipt …): funkcije glasbe, glasbene prvine in strukture, glasbena teorija, glasbila;
Slušno analizira glasbene primere, prepoznava, opisuje in povezuje značilnosti glasbenih prvin različnih tradicij (azijske, afriške, arabske, judovske in krščanske) in se nauči povezovanja z drugimi predmeti;
Spoznava značilnosti glasbe antičnih kultur;
Povezuje značilnosti glasbe omenjenih kultur vključno z začetki zahodnoevropske glasbene kulture (vključno z ljudsko glasbo), njenim razvojem in sodobno zahodno glasbeno kulturo.

Standardi znanja

Dijak jasno razloči med glasbo in zvočnim pojavom ter to podkrepi s primeri.
Dijak opiše značilne elemente azijske in afriške glasbe ter jih poveže s kulturnim okoljem.
Dijak predstavi osnovne značilnosti antičnih glasbenih kultur in njihovega glasbenega življenja.
Dijak analizira izbrane glasbene primere in za to uporabi osnovno glasbeno terminologijo.
Dijak pojasni različne funkcije glasbe in jih ilustrira s primeri.
Dijak navede primere vplivov različnih glasbenih kultur na razvoj zahodnoevropske glasbe.

Minimalni standardi

Argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;

Pojmi

Glasba
Zgodovina glasbe
Teorija glasbe
Organologija
Filozofija glasbe
Ljudska glasba
(godčevske) zasedbe
Kanon
Bordun
Heterefonija
Pentatonika
Antika
Mousiké
Agon
Ditiramb
Himnus
Aulos
Lira
Črkovna notacija
Tibia
Busina
Carnyx
Hydraulos
Kítara

Skupne kompetence

1.3.2.1 · Raziskuje in spoznava kulturo in umetnost, umetniške zvrsti ter njihova izrazna sredstva v zgodovinskem in kulturnem kontekstu.
1.1.4.1 · Pri vseh predmetih redno bere, izbira raznolika bralna gradiva, jih razume, poglobljeno analizira in kritično vrednoti.

Didaktična priporočila

Pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

Slušna preverjanja;

Delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

Izvedba ustvarjalnih nalog;

Govorni nastopi in referati.

Glasba srednjega veka

Učni cilji

Se seznanja z družbenimi spremembami in miselnostjo srednjega veka;
Spoznava funkcijo glasbe v srednjem veku in krepitev vloge skladatelja;
Spoznava prenos staroveških glasbenih tradicij in teorij v srednji vek;
Spoznava liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;
Spoznava začetke in razvoj večglasja in načine zapisovanja glasbe, ki peljejo do obdobja ars nova (zapis melodij, ritma in metruma);
Spoznava kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do obdobja ars nova in nekaj pomembnih avtorjev (Hildegarda iz Bingna, Léonin, Pérotin, Philippe de Vitry, Guillaume de Machaut, Francesco Landini in John Dunstaple) ter različne glasbene primere;
Spoznava bogato življenje srednjeveške posvetne glasbe različnih družbenih slojev: ljudska glasba, glasba na dvoru, potujoči pevci in viteška lirika;
Spoznava srednjeveška glasbila in vlogo instrumentalne glasbe v srednjem veku;
Spoznava glasbeno življenje v srednjem veku na Slovenskem (ljudska glasba, leisen, minnesang, mestno-plemiška glasba, reprezentančna glasba in gregorijanski koral iz slovenskih hranišč, kot so Stična, Kranj, Žiče ...).

Standardi znanja

Dijak opiše glavne značilnosti glasbenega življenja in vloge glasbe v srednjeveški družbi.
Dijak prepozna osnovne značilnosti gregorijanskih spevov in njihovo liturgično vlogo.
Dijak opiše razvoj večglasja in značilnosti glasbenega zapisa v srednjem veku.
Dijak prepozna kompozicijske novosti in jih umešča v razvoj srednjeveške glasbe.
Dijak analizira izbrane glasbene primere in za to uporabi osnovno glasbeno terminologijo.
Dijak našteje ključne skladatelje srednjega veka in opiše njihov pomen.
Dijak opiše vrste posvetne glasbe in značilnosti srednjeveških glasbil.
Dijak poveže evropske glasbene spremembe s srednjeveško glasbo na današnjem Slovenskem.

Minimalni standardi

Pozna značilnosti glasbenega življenja v srednjem veku;

Pojmi

Srednji vek
Cerkvena glasba
Sakralna glasba
Posvetna glasba
Profana glasba
Starokrščanska glasba
Silabika
Melizmatika
Responzorialno petje
Antifonalno petje
Himnus
Srednjeveška liturgija
Maša
Oficij
Gregorijanski koral
Romanika
Trop
Sekvenca
Liturgična drama
Modus
Nevmatska notacija
Trubadur
Truver
Minezenger
Vagant
Viteška lirika
Gotika
Notredamska polifonija
Organum
Ars antiqua
Srednjeveški motet
Ars nova
Menzuralna notacija
Angleški diskantni slog
Fidel
Rebab
Rebek
Lutnja
Vihuela
Organistrum
Psalterij
Olifant
Šalmaj
Pozitiv
Portativ
Leizen

Skupne kompetence

1.3.2.1 · Raziskuje in spoznava kulturo in umetnost, umetniške zvrsti ter njihova izrazna sredstva v zgodovinskem in kulturnem kontekstu.

Didaktična priporočila

Pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

Slušna preverjanja;

Delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

Izvedba ustvarjalnih nalog;

Govorni nastopi in referati.

Glasba 15. in 16. stoletja

Učni cilji

Se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v renesansi ter novimi načini širjenja glasbe;
Spoznava osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene oblike (motet, maša, šanson, madrigal in plesi);
Spoznava vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole v 15. in 16. stoletju preko del osrednjih skladateljev (Guillaume Dufay, Johannes Ockeghem, Josquin des Pres in Orlando iz Lassa);
Spoznava značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;
Spoznava značilnosti cerkvene in posvetne glasbe preko del osrednjih skladateljev (Giovanni Pierluigi iz Palestrine, Giovanni Gabrieli, Orlando iz Lassa, Luca Marenzio, Carlo Gesualdo iz Venose in Jacobus Handl - Gallus);
Spoznava pomen Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;
Spoznava pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;
Se seznanja z glasbo protestantskega gibanja in zgodovinskim ozadjem življenja na Kranjskem;
Spoznava delo Jacobusa Handla–Gallusa in njegov pomen v evropskem merilu;
Spoznava najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi, in se seznani s posebnostmi in »šolami« posameznih dežel;
Se seznanja z renesančnim instrumentarijem in zasedbami ter povezavo med instrumentalno glasbo in plesom.

Standardi znanja

Dijak opiše značilnosti glasbenega življenja v renesansi in prepozna družbeni kontekst glasbe.
Dijak prepozna slogovne značilnosti renesančne glasbe in zna razložiti značilne glasbene oblike.
Dijak razlikuje med cerkveno in posvetno glasbo, pozna značilne skladatelje iz različnih regij.
Dijak analizira izbrane glasbene primere, prepozna njihove slogovne značilnosti ter jih poveže z zgodovinskim in estetskim kontekstom obdobja.
Dijak prepozna značilnosti glasbenega ustvarjanja na ozemlju današnje Slovenije.
Dijak našteje značilna renesančna glasbila in poveže njihov razvoj s sodobnim instrumentarijem.

Minimalni standardi

Pozna vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole;

Pojmi

Renesansa
Glasbeni tisk
Vokalna polifonija
Imitacija
Modalnost
A cappella
Rekviem
Motet
Šanson
Frottola
Villanella
Madrigal
Franko-flamska polifonija
Rimska šola
Beneška šola
Večzborje
Protestantski koral
Lutnja
Viola
Špinet
Virginal
Klavikord
Cink
Serpent
Pavana
Galiarda

Skupne kompetence

1.3.5.1 · Živi kulturo in umetnost kot vrednoto v domačem in šolskem okolju ter prispeva k razvoju šole kot kulturnega središča in njenemu povezovanju s kulturnim in z družbenim okoljem.
1.3.2.1 · Raziskuje in spoznava kulturo in umetnost, umetniške zvrsti ter njihova izrazna sredstva v zgodovinskem in kulturnem kontekstu.

Didaktična priporočila

Pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;

Slušna preverjanja;

Delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;

Izvedba ustvarjalnih nalog;

Govorni nastopi in referati;

Poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.

Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.