Zgodovina glasbe

Učni cilji

• Na podlagi lastnih izkušenj argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;
• Spoznava značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij (Kitajska, Japonska, Indija, Mezopotamija, Egipt …): funkcije glasbe, glasbene prvine in strukture, glasbena teorija, glasbila; (SC 1.3.2.1)
• Spoznava značilnosti glasbe antične kulture;
• Slušno analizira glasbene primere, prepoznava, opisuje in povezuje značilnosti glasbenih prvin različnih tradicij (azijske, afriške, arabske, judovske in krščanske) in se nauči povezovanja z drugimi predmeti;
• Spoznava funkcije glasbe (religijski in posvetni rituali);
• Povezuje značilnosti glasbe omenjenih kultur z začetki zahodnoevropske glasbene kulture, njenim razvojem in sodobno zahodno glasbeno kulturo.

Standardi znanja

• Analizira različne glasbene primere;
• Prepozna pomen različnih glasbenih kultur za nadaljnji razvoj zahodnoevropske glasbe.

Minimalni standardi

• Argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;
• Pozna značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij;
• Izkaže razumevanje značilnosti glasbe antične kulture;
• Prepozna in opiše funkcije glasbe;

Pojmi

• Glasba
• Zgodovina glasbe
• Teorija glasbe
• Organologija
• Filozofija glasbe
• Ljudska glasba
• Kanon
• Bordun
• Heterofonija
• Pentatonika
• Antika
• Mousiké
• Ditiramb
• Himnus
• Agon
• Aulos
• Lira
• Kitara
• Črkovna notacija
• Tibia
• Busina
• Hydraulos
• Carnyx

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Se seznanja z družbenimi spremembami in miselnostjo srednjega veka;
• Spoznava funkcijo glasbe v srednjem veku in krepitev vloge skladatelja;
• Spoznava prenos staroveških glasbenih tradicij in teorij v srednji vek;
• Spoznava liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;
• Spoznava začetke in razvoj večglasja in načine zapisovanja glasbe, ki peljejo do ars nove (zapis melodij, ritma in metruma);
• Spoznava kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do ars nove in nekaj pomembnih avtorjev (Hildegarda iz Bingna, Léonin, Pérotin, Philippe de Vitry, Guillaume de Machaut, Francesco Landini, John Dunstaple) ter različne glasbene primere;
• Spoznava bogato življenje srednjeveške posvetne glasbe različnih družbenih slojev: ljudska glasba, glasba na dvoru (potujoči pevci in viteška lirika); (SC 1.3.2.1)
• Spoznava srednjeveška glasbila in vlogo instrumentalne glasbe v srednjem veku;
• Spoznava glasbeno življenje v srednjem veku na Slovenskem (ljudska glasba, leisen, minnesang, mestno-plemiška glasba, reprezentančna glasba in gregorijanski koral iz slovenskih hranišč, kot so Stična, Kranj, Žiče ...).

Standardi znanja

• Pozna liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;
• Z glasbeno analizo prepozna značilnosti glasbe v srednjem veku;
• Našteje nekaj pomembnih srednjeveških avtorjev glasbe;
• Poveže spremembe na področju glasbe v evropskem prostoru z glasbenim življenjem v srednjem veku na Slovenskem.

Minimalni standardi

• Pozna značilnosti glasbenega življenja v srednjem veku;
• Našteje različne vrste večglasja in načine zapisovanja glasbe v srednjem veku;
• Pozna kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do ars nove;
• Opiše značilnosti srednjeveške posvetne glasbe in vlogo instrumentalne glasbe;

Pojmi

• Srednji vek
• Cerkvena glasba
• Sakralna glasba
• Posvetna glasba
• Profana glasba
• Starokrščanska glasba
• Silabika
• Melizmatika
• Responzorialno petje
• Antifonalno petje
• Himnus
• Srednjeveška liturgija
• Maša
• Oficij
• Gregorijanski koral
• Romanika
• Trop
• Sekvenca
• Liturgična drama
• Modus
• Nevmatska notacija
• Trubadur
• Truver
• Minezenger
• Vagant
• Viteška lirika
• Gotika
• Notredamska polifonija
• Organum
• Ars antiqua
• Srednjeveški motet
• Ars nova
• Menzuralna notacija
• Angleški diskantni slog
• Fidel
• Rebab
• Rebek
• Lutnja
• Vihuela
• Organistrum
• Psalterij
• Olifant
• Šalmaj
• Pozitiv
• Portativ
• Leizen

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v renesansi ter novimi načini širjenja glasbe;
• Spoznava osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene oblike (motet, maša, šanson, madrigal in plesi);
• Spoznava vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole v 15. in 16. stoletju preko del osrednjih skladateljev (Guillaume Dufay, Johannes Ockeghem, Josquin des Pres in Orlando iz Lassa);
• Spoznava značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;
• Se uči značilnosti cerkvene in posvetne glasbe preko del osrednjih skladateljev (Giovanni Pierluigi iz Palestrina, Giovanni Gabrieli, Orlando iz Lassa, Luca Marenzio, Carlo Gesualdo iz Venose in Jacobus Handl – Gallus);
• Spoznava pomen Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;
• Spoznava pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;
• Se seznanja z glasbo protestantskega gibanja in zgodovinskim ozadjem življenja na Slovenskem;
• Spoznava delo Jacobusa Handla – Gallusa in njegov pomen v evropskem merilu;
• Spoznava najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi, in se seznanja s posebnostmi in »šolami« posameznih dežel;
• Se seznanja z renesančnim instrumentarijem in zasedbami ter povezavo med instrumentalno glasbo in plesom. (SC 3.1.4.1)

Standardi znanja

• Z glasbeno analizo prepozna značilnosti renesančne glasbe;
• Pojasni pomen delovanja Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;
• Opiše pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;
• Pozna glasbo protestantskega gibanja;
• Našteje najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi;
• Našteje renesančna glasbila in zasedbe;
• Opiše povezavo med renesančnimi in sodobnimi glasbili.

Minimalni standardi

• Pozna značilnosti glasbenega življenja v renesansi;
• Pozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene oblike;
• Pozna vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole;
• Opiše značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;
• Pozna značilnosti cerkvene in posvetne glasbe in navede osrednje skladatelje;
• Pozna življenje in delo Jacobusa Handla – Gallusa;

Pojmi

• Renesansa
• Glasbeni tisk
• Vokalna polifonija
• Imitacija
• Modalnost
• A cappella
• Rekviem
• Motet
• Šanson
• Frottola
• Villanella
• Madrigal
• Franko-flamska polifonija
• Rimska šola
• Beneška šola
• Večzborje
• Protestantski koral
• Lutnja
• Viola
• Špinet
• Virginal
• Klavikord
• Cink
• Serpent
• Pavana
• Gagliarda

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Se seznanja z zgodovinskimi dejstvi ob naseljevanju Severne Amerike in nastanku Združenih držav Amerike;
• Spoznava družbenozgodovinska načela, ki so vplivala na nastanek ZDA kot prve moderne države;
• Spoznava načela in vrste afriške ljudske glasbe;
• Spoznava pojav suženjstva;
• Se seznanja s strukturo družbe in kulture v Afriki in spremembami, ki so nastale v pogojih v novem svetu; (SC 1.3.2.1)
• Spoznava oblike afroameriške folklorne glasbene ustvarjalnosti;
• Se seznanja z nastankom črnske duhovne glasbe;
• Spoznava oblike črnskih duhovnih pesmi;
• Se seznanja z nastankom bluesa;
• Spoznava črnsko pianistično izvajalsko prakso na prelomu stoletja;
• Se seznanja z nastankom in razsežnostmi glasbe imenovane ragtime.

Minimalni standardi

• Pojasni značilnosti afriške folklore;
• Pozna črnske duhovne pesmi ter značilnosti in formo blues stila;
• Pozna značilnosti ragtime glasbe.

Pojmi

• Folklora
• Blues
• Ragtime

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Se seznanja z zgodovinskimi dejstvi ob kolonizaciji Severne Amerike in nastankom kolonije Louisiane;
• Spoznava kulturni (glasbeni) utrip mesta New Orleans;
• Spoznava okoliščine, ki so pripeljale do nastanka nove glasbe in njen značaj.

Minimalni standardi

• Pojasni kolonizacijo Severne Amerike in značilnosti mesta New Orleans.

Pojmi

• Kolonizacija

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Spoznava prvi jazzovski slog – neworleanški jazz, njegove značilnosti in predstavnike;
• Se seznanja s tipičnim ansamblom zgodnjega jazza in vlogo posameznih instrumentov v njem;
• Spoznava zgodovinske dogodke, ki so povzročili razselitev jazz glasbenikov po vseh ZDA;
• Se seznanja z relevantnimi pojmi iz tistega časa in večplastnostjo njihovih pomenov: jazz, dixieland, trad itd.;
• Se seznanja z zgodovinskimi pretresi, ki so povzročili kulturološke premike v umetnosti zahodne kulture in značaju jazz glasbe v Chicagu; (SC 1.3.2.1)
• Se seznanja z značilnostmi, predstavniki in ustvarjalnostjo chicaškega jazza;
• Spoznava glasbeno življenje v New Yorku in spremembe, ki so se zgodile tam z jazz glasbo.

Minimalni standardi

• Razloži pojem dixieland jazz;
• Pozna razloge za migracijo glasbenikov iz New Orleansa v Chicago;
• Pozna Chicago stil in njegove predstavnike.

Pojmi

• Dixieland

Didaktična priporočila

Učni cilji

• Se seznanja z glasbenim dogajanjem med obema vojnama v velikih ameriških mestih;
• Se seznanja s pojavom, razvojem in zvrstmi industrije zabave;
• Spoznava razmah plesne kulture v New Yorku in drugih velikih ameriških mestih ter njen vpliv na obliko in sestavo plesnih ansamblov in orkestrov; (SC 1.3.2.1)
• Se seznanja z nastankom prvih jazz big bandov in njihovimi značilnostmi;
• Spoznava najpomembnejše predstavnike obdobja big bandov in njihov pomen;
• Spoznava swing malih ansamblov in njihov pomen za razvoj modernega jazza;
• Spoznava dogajanje na 52. cesti, razvoj klubov in nastanek jazza, kot ga poznamo in izvajamo še danes;
• Se seznanja s pojmi in njihovimi pomenskimi različicami: swing, sendvič aranžma, jam session itd. (SC 1.1.2.1)

Minimalni standardi

• Opiše razvoj industrije zabave;
• Pozna značilnosti swing stila;
• Pozna najpomembnejše big band zasedbe;
• Opiše razvoj jazz klubov v New Yorku;
• Pozna in razume pojem jam session.

Pojmi

• Swing
• Big band
• Jam session

Didaktična priporočila