Zgodovina glasbe
Načrtujte po tem učnem načrtu
Prijavite se kot učitelj in Astra po tem učnem načrtu pripravi letno pripravo ali pripravo na uro.
Opis teme
Dijak v 1. letniku najprej spoznava osnovne pojme, povezane z zgodovino glasbe. Seznani se z značilnostmi glasbe azijskih in afriških tradicij, nato pa z glasbo antičnih kultur. Spozna kako se stare glasbene kulture prepletajo in vplivajo na današnjo podobo glasbe različnih prostorov. Na različnih primerih se uri v zbranem poslušanju in analiziranju glasbe.
Dijak spozna specifične srednjeveške družbeno-zgodovinske okoliščine, ki so vplivale tudi na značilnosti glasbe tega časa. Poleg tega spozna funkcije glasbe v tem zgodovinskem obdobju in nastanek avtorske glasbe. Spozna vpetost glasbe v krščansko liturgijo, začetke večglasne glasbe ter vlogo in dela najpomembnejših skladateljev tega časa.
Dijak spozna pomembne duhovnozgodovinske premene z začetka renesanse in vpliv novih načinov širjenja glasbe na glasbeno ustvarjalnost. Seznani se z vlogo skladateljev franko-flamske šole in njihovim vplivom po celotnem evropskem ozemlju ter s pomenom skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe. Sposoben je ločevati med značilnostmi posvetne in cerkvene glasbe časa. Ob bok največjim skladateljskim imenom obdobja zna postaviti tudi Jacobusa Handla − Gallusa.
Specifičnosti glasbe spoznavajo dijaki z analitičnim poslušanjem izbranih skladb.
Uvod in glasbe različnih kultur
Učni cilji
- Na podlagi lastnih izkušenj argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;
- Spoznava funkcije glasbe (religijski in posvetni rituali);
- Spoznava značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij (Kitajska, Japonska, Indija, Mezopotamija, Egipt …): funkcije glasbe, glasbene prvine in strukture, glasbena teorija, glasbila; (SC 1.3.2.1)
- Slušno analizira glasbene primere, prepoznava, opisuje in povezuje značilnosti glasbenih prvin različnih tradicij (azijske, afriške, arabske, judovske in krščanske) in se nauči povezovanja z drugimi predmeti; (SC 1.1.4.1)
- Spoznava značilnosti glasbe antičnih kultur;
- Povezuje značilnosti glasbe omenjenih kultur vključno z začetki zahodnoevropske glasbene kulture (vključno z ljudsko glasbo), njenim razvojem in sodobno zahodno glasbeno kulturo.
Standardi znanja
- Analizira različne glasbene primere;
- Prepozna pomen različnih glasbenih kultur za nadaljnji razvoj zahodnoevropske glasbe.
Minimalni standardi
- Argumentira mejo med glasbo in zvočnim pojavom;
- Pozna značilnosti glasbe azijskih in afriških tradicij;
- Izkaže razumevanje značilnosti glasbe antičnih kultur;
- Prepozna in opiše funkcije glasbe;
Pojmi
- Glasba
- Zgodovina glasbe
- Teorija glasbe
- Organologija
- Filozofija glasbe
- Ljudska glasba
- (godčevske) zasedbe
- Kanon
- Bordun
- Heterefonija
- Pentatonika
- Antika
- Mousiké
- Agon
- Ditiramb
- Himnus
- Aulos
- Lira
- Črkovna notacija
- Tibia
- Busina
- Carnyx
- Hydraulos
- Kítara
Didaktična priporočila
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: slušna preverjanja;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izvedba ustvarjalnih nalog;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: govorni nastopi in referati.
OPISNI KRITERIJI: Dijak jasno razloči med glasbo in zvočnim pojavom ter to podkrepi s primeri. Dijak opiše značilne elemente azijske in afriške glasbe ter jih poveže s kulturnim okoljem. Dijak predstavi osnovne značilnosti antičnih glasbenih kultur in njihovega glasbenega življenja. Dijak analizira izbrane glasbene primere in za to uporabi osnovno glasbeno terminologijo. Dijak pojasni različne funkcije glasbe in jih ilustrira s primeri. Dijak navede primere vplivov različnih glasbenih kultur na razvoj zahodnoevropske glasbe.
Glasba srednjega veka
Učni cilji
- Se seznanja z družbenimi spremembami in miselnostjo srednjega veka;
- Spoznava funkcijo glasbe v srednjem veku in krepitev vloge skladatelja;
- Spoznava prenos staroveških glasbenih tradicij in teorij v srednji vek;
- Spoznava liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;
- Spoznava začetke in razvoj večglasja in načine zapisovanja glasbe, ki peljejo do obdobja ars nova (zapis melodij, ritma in metruma);
- Spoznava kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do obdobja ars nova in nekaj pomembnih avtorjev (Hildegarda iz Bingna, Léonin, Pérotin, Philippe de Vitry, Guillaume de Machaut, Francesco Landini in John Dunstaple) ter različne glasbene primere;
- Spoznava bogato življenje srednjeveške posvetne glasbe različnih družbenih slojev: ljudska glasba, glasba na dvoru, potujoči pevci in viteška lirika;
- Spoznava srednjeveška glasbila in vlogo instrumentalne glasbe v srednjem veku;
- Spoznava glasbeno življenje v srednjem veku na Slovenskem (ljudska glasba, leisen, minnesang, mestno-plemiška glasba, reprezentančna glasba in gregorijanski koral iz slovenskih hranišč, kot so Stična, Kranj, Žiče ...). (SC 1.3.2.1)
Standardi znanja
- Z glasbeno analizo prepozna značilnosti glasbe v srednjem veku;
- Poveže spremembe na področju glasbe v evropskem prostoru z glasbenim življenjem v srednjem veku na Slovenskem.
Minimalni standardi
- Pozna značilnosti glasbenega življenja v srednjem veku;
- Pozna liturgijo in oblike gregorijanskih spevov;
- Opiše razvoj večglasja in načine zapisovanja glasbe v srednjem veku;
- Pozna kompozicijsko-tehnične novosti glasbe do obdobja ars nova,
- Našteje nekaj pomembnih srednjeveških avtorjev glasbe;
- Opiše značilnosti srednjeveške posvetne glasbe in vlogo instrumentalne glasbe;
Pojmi
- Srednji vek
- Cerkvena glasba
- Sakralna glasba
- Posvetna glasba
- Profana glasba
- Starokrščanska glasba
- Silabika
- Melizmatika
- Responzorialno petje
- Antifonalno petje
- Himnus
- Srednjeveška liturgija
- Maša
- Oficij
- Gregorijanski koral
- Romanika
- Trop
- Sekvenca
- Liturgična drama
- Modus
- Nevmatska notacija
- Trubadur
- Truver
- Minezenger
- Vagant
- Viteška lirika
- Gotika
- Notredamska polifonija
- Organum
- Ars antiqua
- Srednjeveški motet
- Ars nova
- Menzuralna notacija
- Angleški diskantni slog
- Fidel
- Rebab
- Rebek
- Lutnja
- Vihuela
- Organistrum
- Psalterij
- Olifant
- Šalmaj
- Pozitiv
- Portativ
- Leizen
Didaktična priporočila
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: slušna preverjanja;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izvedba ustvarjalnih nalog;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: govorni nastopi in referati.
OPISNI KRITERIJI: Dijak opiše glavne značilnosti glasbenega življenja in vloge glasbe v srednjeveški družbi. Dijak prepozna osnovne značilnosti gregorijanskih spevov in njihovo liturgično vlogo. Dijak opiše razvoj večglasja in značilnosti glasbenega zapisa v srednjem veku. Dijak prepozna kompozicijske novosti in jih umešča v razvoj srednjeveške glasbe. Dijak analizira izbrane glasbene primere in za to uporabi osnovno glasbeno terminologijo. Dijak našteje ključne skladatelje srednjega veka in opiše njihov pomen. Dijak opiše vrste posvetne glasbe in značilnosti srednjeveških glasbil. Dijak poveže evropske glasbene spremembe s srednjeveško glasbo na današnjem Slovenskem.
Glasba 15. in 16. stoletja
Učni cilji
- Se seznanja z družbenim okvirom in vlogo glasbe v renesansi ter novimi načini širjenja glasbe;
- Spoznava osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene oblike (motet, maša, šanson, madrigal in plesi);
- Spoznava vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole v 15. in 16. stoletju preko del osrednjih skladateljev (Guillaume Dufay, Johannes Ockeghem, Josquin des Pres in Orlando iz Lassa);
- Spoznava značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;
- Spoznava značilnosti cerkvene in posvetne glasbe preko del osrednjih skladateljev (Giovanni Pierluigi iz Palestrine, Giovanni Gabrieli, Orlando iz Lassa, Luca Marenzio, Carlo Gesualdo iz Venose in Jacobus Handl - Gallus);
- Spoznava pomen Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;
- Spoznava pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;
- Se seznanja z glasbo protestantskega gibanja in zgodovinskim ozadjem življenja na Kranjskem;
- Spoznava delo Jacobusa Handla–Gallusa in njegov pomen v evropskem merilu; (SC 1.3.5.1)
- Spoznava najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi, in se seznani s posebnostmi in »šolami« posameznih dežel; (SC 1.3.2.1)
- Se seznanja z renesančnim instrumentarijem in zasedbami ter povezavo med instrumentalno glasbo in plesom.
Standardi znanja
- Z glasbeno analizo prepozna značilnosti renesančne glasbe;
- Pojasni pomen delovanja Giovannija Pierluigija iz Palestrine za razvoj strogega stavka;
- Opiše pomen skladateljev beneške šole za razvoj instrumentalne glasbe;
- Našteje najpomembnejše skladatelje, ki so delovali po Evropi;
- Opiše povezavo med renesančnimi in sodobnimi glasbili.
Minimalni standardi
- Pozna značilnosti glasbenega življenja v renesansi;
- Prepozna osnovne kompozicijsko-tehnične značilnosti glasbe v 15. in 16. stoletju ter značilne glasbene oblike;
- Pozna vlogo in vpliv skladateljev franko-flamske šole;
- Opiše značilnosti glasbe v Italiji v 15. in 16. stoletju;
- Pozna značilnosti cerkvene in posvetne glasbe ter navede osrednje skladatelje;
- Pozna glasbo protestantskega gibanja;
- Pozna življenje in delo Jacobusa Handla − Gallusa;
- Našteje renesančna glasbila in zasedbe;
Pojmi
- Renesansa
- Glasbeni tisk
- Vokalna polifonija
- Imitacija
- Modalnost
- A cappella
- Rekviem
- Motet
- Šanson
- Frottola
- Villanella
- Madrigal
- Franko-flamska polifonija
- Rimska šola
- Beneška šola
- Večzborje
- Protestantski koral
- Lutnja
- Viola
- Špinet
- Virginal
- Klavikord
- Cink
- Serpent
- Pavana
- Galiarda
Didaktična priporočila
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: » pisno in ustno preverjanje ter ocenjevanje znanja;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: slušna preverjanja;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: delo z delovnimi listi, učnimi izročki in preglednicami;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: izvedba ustvarjalnih nalog;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: govorni nastopi in referati;
PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: poročila o obiskih koncertov ali glasbenih dogodkov.
OPISNI KRITERIJI: Dijak opiše značilnosti glasbenega življenja v renesansi in prepozna družbeni kontekst glasbe. Dijak prepozna slogovne značilnosti renesančne glasbe in zna razložiti značilne glasbene oblike. Dijak razlikuje med cerkveno in posvetno glasbo, pozna značilne skladatelje iz različnih regij. Dijak analizira izbrane glasbene primere, prepozna njihove slogovne značilnosti ter jih poveže z zgodovinskim in estetskim kontekstom obdobja. Dijak prepozna značilnosti glasbenega ustvarjanja na ozemlju današnje Slovenije. Dijak našteje značilna renesančna glasbila in poveže njihov razvoj s sodobnim instrumentarijem.