zgodovina

Ljudi so kot razmišljujoča bitja že od nekdaj zanimali njihov izvor, razvoj in dejanja. Pri spoznavanju in pridobivanju odgovorov na številna vprašanja, ki si jih postavlja človek, nam pomaga zgodovina. Zgodovina je veda, ki raziskuje in razlaga preteklost. Pri tem tako kot druge znanstvene discipline uporablja zase značilne pristope in metodološka orodja ob uporabi zgodovinskih virov.

Tema uvaja ključne koncepte, razumevanje osnovnih strokovnih pojmov in definicij v zgodovinopisju, predstavlja temeljne zgodovinske vire in njihovo delitev ter pojasnjuje, kako nam pomagajo razumeti preteklost človeštva. Predstavlja tudi ustanove in kraje, kjer so ti viri shranjeni.

Predlagane jedrne vsebine:: » Raziskovalno področje zgodovinske znanosti,

Predlagane jedrne vsebine:: Zgodovinski viri. Namen uvodne teme je zelo pomemben, saj je treba pri učencih ozavestiti pomen zgodovine kot znanosti in hkrati spodbuditi zanimanje in motivacijo za učenje zgodovine.

Priporočene dejavnosti: Pri obravnavi teme je pomembno, da učitelj učencem na slikovit in praktičen način približa zgodovino in poklic zgodovinarja, pri čemer jih spodbuja k pogovoru in raziskovanju osebne zgodovine skupaj s sošolci, lahko tudi s starši in starimi starši. Pri tem lahko učenci iščejo in izbirajo, dokumentirajo ter na podlagi izdelane klasifikacije razvrščajo različne zgodovinske vire, ki jih najdejo v bližnji okolici (npr. doma, na terenu, v muzeju). Pomembno je, da učitelj učence navaja k utemeljevanju izbora in razvrstitve (npr. viri glede na obliko in vrsto: primarni, sekundarni, materialni, pisni, ustni). (5.2.2.1) (5.3.5.1) Učenci lahko s pomočjo starih družinskih fotografij izdelajo družinsko drevo, pri čemer se omejijo na obdobje zadnjih sto let (vključijo npr. tri do štiri generacije). Ob tem primerjajo poklice, osebne predmete, pripovedi o otroštvu ipd. prepoznavajo lastne interese in želje. (3.1.3.1) Ob analizi in interpretaciji zgodovinskih virov učitelj spodbuja učence k izražanju lastnih občutij. (3.1.1.1) Učitelj lahko organizira terensko delo, npr. učni sprehod po domačem naselju, kjer se hiše, spomeniki, napisi ipd. ponujajo kot muzej na prostem, ali obisk lokalnega pokopališča. Zanimiv vir za raziskovanje je lahko šolska ali župnijska kronika. Z obiskom šolske knjižnice učenci spoznavajo pomen različnih leksikonov in enciklopedij ter se seznanijo z osnovami iskanja knjižničnega gradiva (Cobiss+). Izhajajoč iz lokalnega okolja in s pomočjo spletnih virov učenec spoznava ustanove, ki hranijo zgodovinske vire (arhivi, muzeji, arheološki parki). Učenec lahko s sošolci pripravi razredno ali šolsko razstavo, pri čemer izbrane predmete postavijo v zgodovinski kontekst.

Priporočene dejavnosti: Pri delu z zgodovinskimi viri se vživlja v poklic zgodovinarja ter razvija razumevanje in pomen zgodovine za življenje. (5.1.3.1) Pri metodologiji znanstvenega raziskovanja učitelj učence seznani s pristopi in postopki zgodovinskega raziskovanja, ki jih prilagodi starostni stopnji učencev. To velja tudi za kriterije ugotavljanja verodostojnosti virov za raziskovanje, ki jih lahko oblikuje učitelj skupaj z učenci – tudi s pomočjo digitalnih orodij, ki omogočajo skupinsko objavljanje in urejanje dokumentov. Na podlagi kriterijev (npr. verodostojnost avtorja, aktualnost, zanesljivost vira) učenci vrednotijo zanesljivost posameznih virov. Učitelj o verodostojnih in neverodostojnih informacijah v zgodovinskih virih lahko načrtuje pouk tako, da organizira okroglo mizo ali vodi debatno delavnico (npr. pro et contra). Kot izhodišče za pogovor lahko uporabi spletni vir, npr. lažno novico. Kriterije in zanesljivost virov lahko preverja z interaktivnim kvizom. Z vključevanjem digitalne tehnologije pri pouku razvija digitalno kompetentnost ter navaja učence na rabo uporabnih spletnih iskalnikov. (4.1.2.1) Več o razvijanju digitalne kompetentnosti je učitelju na voljo v priročniku DigComp 2.2 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f2l5v89 ). Učitelj učence ozavešča, da je učenje vsebine pri predmetu zgodovina hkrati spoznavanje njegove strokovne terminologije, in jih skozi celotno učno obdobje navaja na ustrezno govorno in pisno raven strokovnega jezika. To se sklada tudi s skupnim ciljem s področja jezika o razvijanju in uporabi strokovne terminologije in jezika pri pouku, zato je pomembno, da učence navajamo na sistematično rabo šolskega učbenika kot osnovnega učila. (1.1.2.1)

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Učenci lahko znanje izkažejo na različne načine: ustno, pisno in na druge načine.