Zgodovina

Dijakom se zgodovino predstavi kot humanistično in družboslovno znanost, katere spoznanja temeljijo na znanstvenih dokazih iz zgodovinskih virov kot vseh sledi človekovega delovanja in ustvarjanja v preteklosti. Dijake se ozavesti o dveh temeljnih zgodovinskih zmožnostih, zgodovinski zavesti in zgodovinskem načinu mišljenja, ki se ju razvija in utrjuje skozi celotno obdobje pouka zgodovine v gimnaziji.

Poudarki teme so glavne značilnosti zgodovinske vede (predmet preučevanja, raziskovalne metode, vrste zgodovine), razvoj zgodovinske misli, pomen zgodovinskih virov za zgodovino in njihova hramba ter dostopnost. Izpostavi se tudi glavne zgodovinske zmožnosti, kot sta zgodovinski način mišljenja in zgodovinska zavest, ter koncepte (vzročno-posledično mišljenje, spremembe in kontinuiteta, podobnosti in razlike, dokazi iz zgodovinskih virov, orientacija v zgodovinskem času in prostoru).

Pri delu z zgodovinskimi viri se v okviru teme razvijajo zlasti skupni cilj Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost pri delu z zgodovinskimi viri (strokovna besedila, strokovni jezik, razumevanje pomena branja) in državljanstvo (etična refleksija), pa tudi digitalne kompetence pri iskanju relevantnih zgodovinskih virov v verodostojnih informacijskih bazah, njihovi kritični presoji ter oblikovanju razlag in interpretacij. Izpostavljen je tudi pomen interpretacije zgodovine, upoštevajoč etični vidik ter pri socialnih veščinah vidik pomena sodelovanja v skupnosti.

Uvod: Namen uvodne obvezne teme je izjemno pomemben, saj je treba dijakom razložiti pomen zgodovine kot znanosti in hkrati spodbuditi zanimanje in motivacijo za učenje zgodovine. Izpostavi se pomen in uporabno vrednosti znanja zgodovine. Zato naj bodo aktivnosti usmerjene v avtentične naloge, igrifikacijo, didaktične igre, s pomočjo katerih bodo dijaki raziskali predmet in metode preučevanja zgodovinske znanosti. Dijaki lahko izdelajo družinski rodovnik z analizo fotografij iz družinskega arhiva in sklepanjem o tem, katere pomožne zgodovinske vede bi bile v pomoč pri pripravi takšnega rodovnika. S prostodostopnim spletnim orodjem lahko izdelajo grb svoje družine in se s tem poučijo tudi o pomenu ene od pomožnih zgodovinskih ved – heraldike. Obstajajo pa tudi digitalne platforme za izdelavo družinskih dreves. Dijaki lahko pripravijo tudi načrt obiska izbranih ustanov, ki bi jih obiskali z vrstnikom ali vrstniki iz drugih krajev države ali iz tujine, da bi jim predstavili znamenitosti domačega mesta oz. kraja oz. slovensko zgodovino in kulturnozgodovinske spomenike. Pri pripravi načrta bi dijaki spoznali različne ustanove, kot so muzeji, arhivi, galerije, arheološki parki, ter njihov pomen pri varovanju in ohranjanju različnih vrst zgodovinskih virov kot dela bogate kulturnozgodovinske dediščine in njenega varovanja ter ohranjanja. V povezavi s šolsko knjižnico dijaki spoznajo pomen različnih leksikonov, enciklopedij, zgodovinskih atlasov, s pomočjo digitalne tehnologije pa spletnih informacijskih baz za iskanje literature in virov, kot so npr. COBISS+, dLib idr., uporabnih spletnih iskalnikov (npr.

Uvod: Google), spletnih enciklopedij, spletnih jezikovnih portalov (Fran, Franček, Franja), uporabnih in verodostojnih spletnih strani z zgodovinsko vsebino (npr. SIstory, KAMRA, DEDI), digitaliziranih zgodovinskih virov na spletnih straneh arhivov, muzejev in raziskovalnih ustanov ter se jih naučijo uporabljati.

Jedrne vsebine: Jedrne vsebine obvezne teme so:

Jedrne vsebine: Predmet preučevanja zgodovinske znanosti

Jedrne vsebine: Pomen zgodovinskih virov

Jedrne vsebine: Zgodovinski čas in prostor

Jedrne vsebine: Razvoj zgodovinske misli

Jedrne vsebine: Pomen zgodovinske znanosti za današnji čas Podrobno načrtovanje letnih in sprotnih učnih priprav je prepuščeno učiteljevi strokovni avtonomiji.

Didaktična priporočila: Učne strategije naj vključujejo avtentično učenje, sodelovalno učenje, muzejsko in arhivsko učno delo, zgodovinsko terensko delo, učenje z raziskovanjem. Dijakom se v uvodni temi predstavi tudi učinkovite bralne učne strategije , ki jih delimo na:

Didaktična priporočila: strategije ponavljanja (pomnjenje informacij, te strategije so površinske);

Didaktična priporočila: elaboracijske strategije (zapisovanje, parafraziranje, razlaga drugim, postavljanje vprašanj in odgovori nanje);

Didaktična priporočila: organizacijske strategije (usvajanje ključnih konceptov in njihova vgradnja v lastno kognitivno strukturo, tudi iskanje ključnih pojmov, idej, bistva – ustvarjanje miselnih vzorcev, pojmovnih mrež). Za učenje zgodovine pa dijaki lahko izbirajo med konkretnimi bralnimi učnimi strategijami, in sicer: strategija VŽN (kaj že vem o neki temi, kaj se želim naučiti, kaj sem se naučil/naučila), podčrtovanje ključnih besed in besednih zvez (5–10 % na besedilo), študijsko branje, strategija obrobnih razlag, branje z razumevanjem, splošna študijska strategija idr. Po branju in učenju z raznolikim gradivom pa: grafični organizatorji (pojmovne mreže, hierarhične pojmovne mreže, Vennov diagram, ribja kost, (e-)časovni trak), Paukova metoda, PV3P idr. Dijaki preizkusijo bralne učne strategije in izberejo takšne, ki ustrezajo njihovemu stilu zaznavanja in učenja (učnemu stilu). Dijake se seznani s pomenom veščin kritičnega mišljenja pri delu z zgodovinskimi viri, kot so iskanje, zbiranje in izbiranje raznolikih uporabnih in verodostojnih zgodovinskih virov v različnih medijih s poudarkom na digitalni tehnologiji, analizi zgodovinskih virov (ločevanje dejstev od mnenj, sklepov, razlag, delo z večperspektivnimi zgodovinskimi viri), induktivno in deduktivno sklepanje, primerjanje, utemeljevanje, argumentiranje, odločanje, interpretacija zgodovinskega dogajanja in njen etični vidik. Nato se jih na primerih raznolikih primarnih in sekundarnih zgodovinskih virov uvede v delo z zgodovinskimi viri pri pouku zgodovine v gimnaziji. Dijakom se tudi pojasni, kaj so primarni in kaj sekundarni zgodovinski viri. Predstavi se jim delo s posameznimi konkretnimi veščinami kritičnega mišljenja.

Didaktična priporočila: Na primerih iz virov prve roke dijaki spoznajo značilnosti in pomen večperspektivnih (multiperspektivnih) zgodovinskih virov, ki omogočajo pogled (perspektivo) na neko zgodovinsko dogajanje z več zornih kotov. Tako denimo z analizo odlomkov iz vojaških dnevnikov slovenskega, češkega in italijanskega vojaka s soške fronte ugotovijo, kako so vojaki doživljali soško fronto, primerjajo podobnosti in razlike v doživljanju in jih pojasnijo s širšim zgodovinskim kontekstom. Dijakom se tudi pojasni pojma konstrukcija in dekonstrukcija zgodovine, ki opredeljujeta način pisanja in interpretacije zgodovine. Konstrukcija zgodovine se nanaša na interpretacije zgodovinskega dogajanja, ki temeljijo na znanstvenih dokazih iz zgodovinskih virov, vendar pa so odvisne od kulturnega, političnega in družbenega konteksta. Dekonstrukcija zgodovine pa je kritični pristop, ki razkriva pristranskosti, ideologije in skrite predpostavke, ki so vplivale na način interpretacije zgodovinskega dogajanja. Kritični pristop upošteva tudi, katere skupine so bile prezrte ali marginalizirane (npr. ženske, nižji družbeni sloji, tujci), v kolikšni meri je zgodovina tudi zlorabljena za utrjevanje oblasti ali nekega družbenega reda. V zgodovinopisju se je uveljavil tudi prezentizem , za katerega je značilno, da se preteklost obravnava in interpretira s pomočjo sodobnih perspektiv in idej. Takšna razlaga preteklosti je izkrivljena in popačena, saj ne upošteva kompleksnosti in konteksta zgodovinskega dogajanja. Eden od ciljev s pripadajočim standardom znanja zahteva tudi izdelavo načrta zgodovinske raziskave. V nadaljevanju so predstavljeni koraki načrtovanja in izvedbe zgodovinske raziskave.

Didaktična priporočila: Za realizacijo učnega cilja zadostujeta prva dva koraka – torej samo načrtovanje: I. Opredelitev problema, tako da se postavi glavno in podporna raziskovalna vprašanja, lahko pa tudi v obliki opredelitve glavne in delnih hipotez – kaj želim izvedeti o temi, kaj že vem o temi glede na postavljena vprašanja, kaj bi moral vedeti o temi, kakšni naj bi bili odgovori. II. Sledi iskanje zgodovinskih virov in literature – kakšne vrste virov in literature bi pomagale odgovoriti na zastavljena vprašanja/hipoteze, kje lahko vire in literaturo najdem, kako vem, da so informacije iz virov in literature verodostojne, kdo je odgovoren za informacije, katere druge informacije so dostopne v virih in literaturi – kaj lahko domnevam in sklepam iz vira in literature. Aktivnost se navezuje na digitalno kompetenco 1.3. Delo poteka v računalniški ali mobilni računalniški učilnici. Učitelj dijake seznani s fazami načrtovanja raziskave, z bazami digitaliziranih zgodovinskih virov in literature, kot so npr. dLib, Arhiv RS, SIstory, KAMRA, DEDI, Eurostat, Statistični urad RS, posamezni muzeji (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej narodne osvoboditve Maribor idr.), portala Zbrali smo pogum ( http://zbralismopogum.si/ ( http://zbralismopogum.si/ )) in Sledi preteklosti ( https://sledipreteklosti.splet.arnes.si/ ), z informacijskim sistemom Cobiss+ za iskanje literature. Ko dijaki opredelijo temo, za njeno raziskovanje poiščejo vsaj tri relevantne zgodovinske vire in literaturo ter jih shranijo v posebni mapi na USB-ključku (če je mogoče v celoti, sicer povezave do gradiv).

Didaktična priporočila: Informacije iz zbranih virov in literature dijaki preučijo po kriterijih relevantnosti in uporabnosti (pri pouku in v obliki domačega dela) in jih prikažejo v načrtu raziskave v obliki grafičnega organizatorja, npr. miselnega vzorca. III. Interpretacija informacij – ali so informacije relevantne za odgovore na zastavljena vprašanja/hipoteze, katere informacije podpirajo moje odgovore, kako se informacije navezujejo na preostalo znanje, česa mi vir oz. literatura ne pove in katera nova vprašanja se zastavljajo. Katera dodatna vprašanja moram postaviti/rešiti in katere dodatne vire in literaturo moram poiskati/zbrati, da bom odgovoril/-a na vprašanja in rešil/-a nalogo? IV. Rešitev problema oz. raziskovalnega vprašanja: odgovori se na postavljena vprašanja oz. potrdi ali ovrže hipoteze – sklepanje, primerjava, utemeljevanje, interpretacija, pogled z več perspektiv, verodostojnost in relevantnost uporabljenih virov in literature. Poročilo in predstavitev ugotovitev – kaj je ključno, kdo bo moje občinstvo, kaj je pomembno, kako bom uporabil/-a digitalno tehnologijo. Eden od ciljev tudi zahteva, da dijaki ugotovijo vzroke za nastanek različnih zgodovinskih interpretacij . Tako se dijakom predstavi dve različni zgodovinski interpretaciji nekega dogajanja, denimo vzrokov za začetek hladne vojne iz strokovne literature (tudi učbenikov), ki so bili napisani pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej idr. Eden od ciljev se nanaša tudi na etične razsežnosti interpretacij zgodovinskega dogajanja. Nanj je navezan tudi skupni cilj s področja Državljanstvo o etični refleksiji (etična in moralna vprašanja).

Didaktična priporočila: Cilj se realizira tako, da se dijake s pomočjo zgodovinskih virov in primerov interpretacij opozori na to, v katerih so prisotni predsodki, stereotipi, prehitro in nepotrebno izrečene sodbe, namesto soočenja različnih pogledov ljudi, ki so vodili v različne odločitve v ključnih obdobjih zgodovine. V ta sklop spadajo tudi interpretacije težkih tem iz zgodovine o vojnah, množičnem kršenju človekovih pravic, genocidih, holokavstu. Glede orientacije v zgodovinskem času se priporoča izdelava (e-)časovnih trakov s prostodostopnimi aplikacijami. S tem se uresniči tudi skupni cilj s področja Digitalne kompetentnosti o ustvarjanju digitalnih vsebin (umeščanje in poustvarjanje digitalnih vsebin (4.3.2)). Pri učenju zgodovine in delu z raznolikimi zgodovinskimi viri se spoznava in pravilno uporablja temeljno zgodovinsko terminologijo ter ustrezno govorno in pisno raven zgodovinskega strokovnega jezika. Cilj se nanaša tudi na skupni cilj s področja jezika o razvijanju in uporabi strokovne terminologije in jezika pri različnih predmetnih. Skupni cilji so integrirani v predmetne oz. tu in tam obogatijo predmetne, ki se nanašajo na procesno in odnosno znanje.

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: Priporočeni načini izkazovanja znanja so:

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: ustno, pisno in

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA: drugi raznoliki načini, kot so npr. družinsko drevo, družinski grb (z risanjem ali prostodostopnimi digitalnimi aplikacijami), načrt obiska kulturnozgodovinskega spomenika ali ustanove (muzej, arhiv, arheološki park, galerija), načrt zgodovinske raziskave idr. Za vse načine izkazovanja znanja učitelj samostojno ali pa skupaj z dijaki zasnuje opisne kriterije, ki izhajajo iz učnih ciljev in standardov znanja. Glede na namen se opisni kriteriji imenujejo kriteriji uspešnosti (v okviru formativnega spremljanja), kriteriji preverjanja pri preverjanju znanja in kriteriji ocenjevanja pri ocenjevanju znanja. Kriteriji ocenjevanja izhajajo iz kriterijev uspešnosti oz. preverjanja in ne smejo presegati standardov znanja. V uvodni obvezni temi se dijake nauči pomena in vloge primarnih in sekundarnih zgodovinskih virov za samo zgodovino kot znanost in za zgodovino kot šolski predmet. Z dijaki se razjasni kriterije (uspešnosti, preverjanja in ocenjevanja) dela z zgodovinskimi viri, ki vključujejo tudi veščine kritičnega mišljenja in so predstavljeni v skupnih specialnodidaktičnih priporočilih, opisni kriteriji pa v priročniku z zgoščenko Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi za zgodovino , v priročniku Formativno spremljanje pri zgodovini in tematski številki revije Zgodovina v šoli (letnik 2018, št. 1). V uvodni temi se dijakom predstavi tudi načrt preverjanja in ocenjevanja znanja zgodovine v prvem letniku.

OPISNI KRITERIJI: Primeri ustnih, pisnih in drugih/raznolikih načinov izkazovanja znanja zgodovine z opisnimi kriteriji so predstavljeni v priročniku Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja zgodovine v gimnazijski praksi – Zgodovina (Zavod RS za šolstvo, 2015) na povezavi: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e9u3k32 , v priročniku Formativno spremljanje pri zgodovini (Zavod RS za šolstvo, 2018) in v različnih številkah revije Zgodovina v šoli (digitalne objave na: https://www.sistory.si/menu/2/16/270 ).