zgodovina

Učni cilji

• Sklepa, kaj preučuje zgodovina;
• Razlikuje vrste zgodovine glede na področja in obseg raziskovanja;
• Ovrednoti pomen različnih vrst zgodovinskih virov za zgodovino;
• Spozna dostopnost zgodovinskih virov in razlikuje med zgodovinsko literaturo in zgodovinskimi viri;
• Ovrednoti vlogo knjižnic, arhivov, muzejev in digitalne tehnologije pri hrambi in uporabi zgodovinske literature in virov;
• Ugotovi pomen znanja zgodovine za današnji čas;
• Razišče multiperspektivni pogled na zgodovinsko dogajanje ter pojme konstrukcija in dekonstrukcija zgodovine, prezentizem v zgodovini;
• Razišče potek razvoja zgodovinske znanosti;
• Razvije in izkaže veščine orientacije v zgodovinskem prostoru in času;
• Razvije in izkaže veščine kritičnega mišljenja pri delu s primarnimi in sekundarnimi zgodovinskimi viri;
• Pripravi načrt raziskovanja izbrane zgodovinske teme, tako da za temo zbere in obdela zbrane podatke, jih prikaže v načrtu raziskave ter shrani na ustrezna mesta (lokalno, na oblak, na pomnilne medije – USB-pomnilnik);
• Ugotovi vzroke za nastanek različnih zgodovinskih interpretacij posameznih zgodovinskih dogodkov pojavov, procesov ter utemelji etični vidik interpretacije zgodovine;
• Pri učenju zgodovine in delu z raznolikimi zgodovinskimi viri spozna in pravilno uporabi temeljno zgodovinsko terminologijo ter ustrezno govorno in pisno raven zgodovinskega strokovnega jezika;
• Razvije in izkaže veščine komunikacije in sodelovanja pri različnih oblikah sodelovalnega učenja, timskega dela idr. s krepitvijo demokratične skupnosti v okviru šole in zunaj nje.

Standardi znanja

• Na primerih oceni in utemelji pomen zgodovinskih virov za zgodovino;
• Na primerih predstavi pomen pomožnih zgodovinskih ved za zgodovino;
• Utemelji trditev, da je naše poznavanje in razumevanje zgodovinskega dogajanja odvisno od ohranjenosti in dostopnosti raznolikih zgodovinskih virov;
• S konkretnim primerom utemelji in ponazori pomen znanja zgodovine za današnji čas;
• Na primerih razloži in utemelji multiperspektivni pogled na zgodovinsko dogajanje ter pojme konstrukcija in dekonstrukcija zgodovine, prezentizem v zgodovini;
• Pojasni potek razvoja zgodovinske misli in znanosti;
• Pripravi načrt raziskovanja izbrane zgodovinske teme, v katerem v obliki miselnega vzorca prikaže zbrane in obdelane podatke, shranjene na ustreznem mestu; (lokalno, v oblaku, na pomnilnih medijih – USB-pomnilnik);
• Poišče in predstavi dve različni interpretaciji izbranega (istega) zgodovinskega dogodka ali pojava ter utemelji, zakaj sta različni.
• S pomočjo kritično ovrednotenih in relevantnih informacij ter dokazov oblikuje utemeljitve, argumente, interpretacije zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov;
• Utemelji pomen večperspektivnih zgodovinskih virov za interpretacijo zgodovinskega dogajanja ter pojasni ohranjenost in dostopnost informacij in dokazov iz virov;
• Primeri ustnih, pisnih in drugih/raznolikih načinov izkazovanja znanja zgodovine z opisnimi kriteriji so predstavljeni v priročniku Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja zgodovine v gimnazijski praksi – Zgodovina (Zavod RS za šolstvo, 2015) na povezavi: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e9u3k32, v priročniku Formativno spremljanje pri zgodovini (Zavod RS za šolstvo, 2018) in v različnih številkah revije Zgodovina v šoli (digitalne objave na: https://www.sistory.si/menu/2/16/270).

Minimalni standardi

• Na primerih opiše predmet preučevanja zgodovine;
• Našteje vrste zgodovine glede na področja (gospodarska, družbena, politična, vojaška, kulturna, zgodovina vsakdanjega življenja) in obseg raziskovanja (lokalna, narodna, evropska, svetovna);
• Našteje vrste zgodovinskih virov in jih podkrepi s primeri;
• V kronološkem zaporedju našteje večja zgodovinska obdobja in mejnike med njimi;
• V danih zgodovinskih virih ali zgodovinskih virih, ki jih poišče sam s pomočjo digitalne tehnologije, izbere relevantne informacije in dokaze o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih ter oblikuje samostojne sklepe in razlage;
• Spoznanja in ugotovitve predstavi na raznolike načine (pisno, ustno, s pomočjo digitalne tehnologije itd).

Pojmi

• Zgodovina
• Zgodovinski način mišljenja
• Zgodovinska zavest
• Vzroki-posledice
• Orientacija v zgodovinskem času in prostoru
• Podobnosti-razlike
• Spremembe-kontinuiteta
• Dokazi iz zgodovinskih virov
• Interpretacija
• Večperspektivnost

Skupne kompetence

• 1.1.2.1 · Se zaveda, da je učenje vsebine posameznega predmeta hkrati tudi spoznavanje njegove strokovne terminologije, torej učenje jezika na ravni poimenovanj za posamezne pojme in na ravni logičnih povezav.
• 1.1.2.2 · Se izraža z ustrezno terminologijo predmeta in skrbi za ustrezno govorno in pisno raven svojega strokovnega jezika.
• 1.3.5.1 · Živi kulturo in umetnost kot vrednoto v domačem in šolskem okolju ter prispeva k razvoju šole kot kulturnega središča in njenemu povezovanju s kulturnim in z družbenim okoljem.
• 4.1.3.1 · Podatke zbira, obdeluje, prikazuje in shranjuje na najustreznejša mesta (trdi disk, oblak, USB itd.) tako, da jih zna kasneje tudi najti.
• 1.2.2.1 · Spoznava, da obstajajo moralna vprašanja, pri katerih ni vnaprej danih od vseh sprejetih odgovorov.

Didaktična priporočila