Letna priprava za angleščino – 9. razred osnovne šole

Standardi znanja

• Razmeroma pravilno uporablja širši nabor pogosto rabljenih struktur, povezanih z dokaj predvidljivimi situacijami. Dela sistemske napake, vendar je jasno, kaj želi povedati,
• Prepozna in uporablja raznoliko besedišče, povezano z znanimi vsebinami in vsakdanjimi situacijami, in predmetno-specifično besedišče z drugih predmetnih področij. Pri izražanju kompleksnejših misli ali ob neznanih temah in v neznanih situacijah si še pomaga s parafraziranjem,
• Razumljivo izrazi bistvo tistega, kar želi povedati,

Standardi znanja

• Prepozna in uporablja raznoliko besedišče, povezano z znanimi vsebinami in vsakdanjimi situacijami, in predmetno-specifično besedišče z drugih predmetnih področij. Pri izražanju kompleksnejših misli ali ob neznanih temah in v neznanih situacijah si še pomaga s parafraziranjem,
• Razumljivo izrazi bistvo tistega, kar želi povedati,

Didaktično priporočilo

• Sprejemanje je sposobnost procesiranja, interpretiranja in razumevanja jezikovnih informacij, ki jih učenec prejme s poslušanjem, gledanjem in branjem.
• Zajema tri skupine ciljev: razumevanje ustnega izražanja (poslušanje in slušno razumevanje), razumevanje avdiovizualnega gradiva (poslušanje z gledanjem) ter bralno razumevanje. Učenec pri tem razvija strategije sprejemanja (npr. za prepoznavanje glavnih podatkov in podrobnosti v besedilu, dejstev in mnenj, povzemanje, parafriziranje ter sklepanje o pomenu s pomočjo sobesedila, ilustracij, oblikovanosti, naslovov, nebesednih ponazoril ipd.), procesiranja in razumevanja vnosnih besedil in se nanje ustrezno odziva. Učenec prav tako razvija in nadgrajuje spretnosti in strategije, pridobljene v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Vnosna besedila pri poslušanju so govorjena v živo ali posneta (zvočni zapis), pri poslušanju z gledanjem avdiovizualna in pri branju pisna. Besedila so daljša, občasno kompleksna, po potrebi podprta z nejezikovno ali vizualno podporo in so lahko tiskana ali digitalna. Vsebinske teme so konkretne, občasno abstraktne in obravnavane pri pouku. Pri tem učitelj spremlja, preverja in ocenjuje učenčevo razumevanje različnih vnosnih besedil.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, zdravja in dobrobiti ter digitalne kompetentnosti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.
• Pri razvijanju sprejemanja je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od tvorjenja, interakcije, posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti.

Učni cilji

• Razvija strategije spletnega sporazumevanja/interakcije, pri čemer nadgrajuje uporabo spletnih orodij, ki mu omogočajo interakcijo in soustvarjanje skupne vsebine z drugimi učenci in učitelji. V spletni interakciji razvija razumevanje sporazumevalnega namena sogovorcev, prepoznavanje namena sporočila, prilagajanje odziva in prepoznavanje nesporazumov. Pri uporabi digitalnih tehnologij in omrežij prilagaja svoje vedenje pričakovanjem in pravilom, ki veljajo v določeni skupini.
• Razvija zmožnost ustrezne rabe jezika za vzpostavitev družabnih stikov.

Standardi znanja

• To področje postopno razvija. Učitelj spremlja njegov napredek in dosežkov ne ocenjuje.
• Uporablja širok razpon jezikovnih funkcij, pri čemer se zaveda konvencij vljudnega sporazumevanja in najpomembnejših razlik v običajih, rabah, stališčih, vrednotah in prepričanjih, ustrezno uporablja nevtralni jezikovni register ter ločuje med nevtralnim in neformalnim registrom.
• Enostavno in učinkovito vzpostavi družabne stike (npr. se opraviči, povabi, se na vabilo odzove ipd.), pri čemer uporablja pogoste izraze in osnovne vzorce, ustrezno uporablja nevtralni jezikovni register ter ločuje/zaznava razlike med nevtralnim in neformalnim registrom.minimalni standard
• Tekoče se izraža, tako da lahko vzdržuje kratke izmenjave, čeprav še išče ustrezne izraze.minimalni standard

Didaktično priporočilo

• Osnovna značilnost interakcije je, da dve ali več oseb soustvarjajo diskurz/pogovor. Pri razvijanju interakcije v angleščini je poudarjena raba jezika za komunikacijske namene, saj različne oblike interakcije odražajo življenjske situacije, v katerih osebe, ki so vanjo vključene, sprejemajo in tvorijo sporočila, izmenjujejo informacije, se pogajajo o pomenu (iščejo skupni pomen), dajejo in sprejemajo povratno informacijo, pri čemer uporabljajo različne komunikacijske strategije. Interakcija zajema tako sprejemanje kot tvorjenje in je več kot le seštevek obeh (ni le govorjenje drug mimo drugega, govorca imata skupni interes). Interakcija zajema tri skupine ciljev: ustno, pisno in spletno interakcijo.
• Predvidene naloge/dejavnosti so vodene, učenec pa se sporazumeva v živo, v pisni obliki ali s telefonom in drugimi napravami oziroma spletnimi aplikacijami.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, podjetnosti in digitalne kompetentnosti ter zdravja in dobrobiti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.
• Pri razvijanju interakcije je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, posredovanja, raznojezične ter medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti.

Učni cilji

• Razvija slovnično pravilno sporazumevanje,
• Razvija besedišče, s katerim izraža osnovne sporazumevalne potrebe,
• Razvija pomensko ustrezno in razumljivo izgovarjavo, intonacijo, stavčni poudarek in besedni naglas,
• Razvija sposobnost pravilnega zapisovanja in pravilno rabe ločil.
• Razvija zmožnost ustrezne rabe jezika za vzpostavitev družabnih stikov.
• Razvija sposobnost prilagajanja naučenega jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine,
• Razvija sposobnost razvijanja teme in širjenje besedila ter osvetljevanje pomembnih točk,
• Razvija sposobnost povezovanja besed in povedi,
• Razvija sposobnost natančnega sporočanja željenih podatkov in informacij,
• Razvija sposobnost vzdrževanja daljše produkcije ali pogovora ter zmožnost spontanega izražanja.

Standardi znanja

• Razmeroma pravilno uporablja širši nabor pogosto rabljenih struktur, povezanih z dokaj predvidljivimi situacijami. Dela sistemske napake, vendar je jasno, kaj želi povedati,
• Prepozna in uporablja raznoliko besedišče, povezano z znanimi vsebinami in vsakdanjimi situacijami, in predmetno-specifično besedišče z drugih predmetnih področij. Pri izražanju kompleksnejših misli ali ob neznanih temah in v neznanih situacijah si še pomaga s parafraziranjem,
• Izgovarja na splošno razumljivo, čeprav še vedno napačno izgovarja posamezne glasove v njemu manj znanih besedah. Intonacija, stavčni poudarek in besedni naglas ne vplivajo na razumevanje sporočila, zazna pa se lahko vpliv učenčevih drugih jezikov,
• Večinoma pravilno postavlja osnovna ločila v povedi in večinoma pravilno rabi veliko začetnico. Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti v učencem manj znanih izrazih.
• Prepozna in uporablja preproste slovnične strukture iz obravnavanega nabora. Pri tem še vedno dela določene osnovne sistemske napake. Kljub temu je po navadi jasno, kaj želi povedati,minimalni standard
• Prepozna in uporablja raznoliko besedišče, povezano z obravnavanimi situacijami, in predmetno-specifično besedišče z drugih predmetnih področij. Besedišče je pomensko ustrezno rabljeno,minimalni standard
• Prepozna in uporablja angleške glasove, stavčne poudarke in intonacijo v obravnavanih situacijah. Izgovarjava znanih besed je razumljiva. Opazen je lahko vpliv učenčevega prvega in dodatnih jezikov na izgovarjavo, poudarek, ritem in intonacijominimalni standard
• Ustrezno uporablja velike začetnice pri pogosto rabljenih vrstah lastnih imen. Zapisano občasno vsebuje pomanjkljivosti, kot so nepravilen zapis, nedosledna raba velike začetnice v besedi in druge sistemske napake.minimalni standard
• Uporablja širok razpon jezikovnih funkcij, pri čemer se zaveda konvencij vljudnega sporazumevanja in najpomembnejših razlik v običajih, rabah, stališčih, vrednotah in prepričanjih, ustrezno uporablja nevtralni jezikovni register ter ločuje med nevtralnim in neformalnim registrom.
• Enostavno in učinkovito vzpostavi družabne stike (npr. se opraviči, povabi, se na vabilo odzove ipd.), pri čemer uporablja pogoste izraze in osnovne vzorce, ustrezno uporablja nevtralni jezikovni register ter ločuje/zaznava razlike med nevtralnim in neformalnim registrom.minimalni standard
• Prilagodi svoje izražanje tudi v manj vsakdanjih situacijah,
• V pripovednem besedilu jasno prikaže časovno zaporedje. Razvije argumentacijo,
• V preprostem besedilu vpelje protiargument (npr. čeprav, vendar). Tvori daljše povedi in jih med sabo povezuje, npr. v zgodbo,
• Razumljivo izrazi bistvo tistega, kar želi povedati,
• Izraža se precej tekoče, da lahko tvori daljše besedilo, četudi z očitnimi premori.
• Preproste fraze z omejenim nadomeščanjem izrazov prilagodi konkretnim okoliščinam,minimalni standard
• S pomočjo preprostega seznama iztočnic pripoveduje, opisuje, navede primer,minimalni standard
• Uporablja najpogostejše veznike (npr. in, ampak, ker), s katerimi stavke poveže v povedi in te v enostavno besedilo,minimalni standard
• V preprosti in neposredni izmenjavi sporoči tisto, kar želi povedati, tudi če ima omejeno količino podatkov,minimalni standard
• Tekoče se izraža, tako da lahko vzdržuje kratke izmenjave, čeprav še išče ustrezne izraze.minimalni standard

Didaktično priporočilo

• Sporazumevalne jezikovne zmožnosti vključujejo znanje slovnice, besedišča, izgovarjave in pravopisa (jezikovna zmožnost). Poleg tega vključujejo zmožnost ustrezne rabe jezika v različnih družbenih situacijah (sociolingvistična zmožnost) ter zmožnost učinkovite rabe jezika pri sprejemanju in (so)ustvarjanju besedil (pragmatična zmožnost), pri čemer upoštevamo različne standardne angleščine. V okviru jezikovne zmožnosti opredeljujemo razpon jezika, ki obsega splošni jezikovni razpon (s poudarkom na oblikoslovnih in skladenjskih prvinah) in obseg besedišča. Poleg tega opredeljujemo nadzor, ki vključuje tako slovnično pravilnost in nadzor besedišča kot tudi fonološki in pravopisni nadzor. Tema se prečno povezuje z ostalimi temami, saj se posamezni cilji vsebinsko prepletajo s cilji pri drugih temah in jih dodatno pojasnjujejo. Ob tem upoštevamo, da so posameznikove sporazumevalne jezikovne zmožnosti bogatejše v procesih sprejemanja kot tvorjenja.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti. Uresničevanje omenjene skupne ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.
• Pri razvijanju sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, interakcije ter posredovanja, raznojezične in medkulturne zmožnosti.

Učni cilji

• Razvija sposobnost prilagajanja naučenega jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine,
• Razvija sposobnost razvijanja teme in širjenje besedila ter osvetljevanje pomembnih točk,
• Razvija sposobnost povezovanja besed in povedi,
• Razvija sposobnost natančnega sporočanja željenih podatkov in informacij,
• Razvija sposobnost vzdrževanja daljše produkcije ali pogovora ter zmožnost spontanega izražanja.

Standardi znanja

• Prilagodi svoje izražanje tudi v manj vsakdanjih situacijah,
• V pripovednem besedilu jasno prikaže časovno zaporedje. Razvije argumentacijo,
• V preprostem besedilu vpelje protiargument (npr. čeprav, vendar). Tvori daljše povedi in jih med sabo povezuje, npr. v zgodbo,
• Razumljivo izrazi bistvo tistega, kar želi povedati,
• Izraža se precej tekoče, da lahko tvori daljše besedilo, četudi z očitnimi premori.
• Preproste fraze z omejenim nadomeščanjem izrazov prilagodi konkretnim okoliščinam,minimalni standard
• S pomočjo preprostega seznama iztočnic pripoveduje, opisuje, navede primer,minimalni standard
• Uporablja najpogostejše veznike (npr. in, ampak, ker), s katerimi stavke poveže v povedi in te v enostavno besedilo,minimalni standard
• V preprosti in neposredni izmenjavi sporoči tisto, kar želi povedati, tudi če ima omejeno količino podatkov,minimalni standard
• Tekoče se izraža, tako da lahko vzdržuje kratke izmenjave, čeprav še išče ustrezne izraze.minimalni standard
• Večinoma pravilno postavlja osnovna ločila v povedi in večinoma pravilno rabi veliko začetnico. Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti v učencem manj znanih izrazih.

Didaktično priporočilo

• Tvorjenje vključuje ustno in pisno izražanje, ki ga učenci razvijajo s pomočjo strategij tvorjenja kot so: načrtovanje, izvedba, (samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje. S tem se izboljšuje kakovost formalnega in neformalnega tvorjenja. Načrtovanje obsega razmislek o tem, kako izraziti bistvo tega, kar želimo sporočiti, izvedba pa zajema načrtovane ustne in pisne dejavnosti. Med ključne koncepte nadomeščanja uvrščamo spremljevalno gestikulacijo kot pomoč izraženemu, namerno uporabo neustrezne besede in parafraziranje (opisno izražanje), (samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje pa vključujeta spontano in zavedno ugotavljanje in (samo)popravljanje napak.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti in podjetnosti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.
• Pri razvijanju tvorjenja je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti s sprejemanjem, interakcijo, posredovanjem, raznojezično in medkulturno zmožnostjo ter sporazumevalnimi jezikovnimi zmožnostmi.
• Besedila in okoliščine: Besedila so jasno strukturirana, lahko so pripravljena tudi vnaprej, pri tem učenec lahko uporablja slikovno in besedno podporo.

Učni cilji

• Razvija sposobnost prilagajanja naučenega jezika novim situacijam in izražanja misli na različne načine,
• Razvija sposobnost razvijanja teme in širjenje besedila ter osvetljevanje pomembnih točk,
• Razvija sposobnost povezovanja besed in povedi,
• Razvija sposobnost natančnega sporočanja željenih podatkov in informacij,
• Razvija sposobnost vzdrževanja daljše produkcije ali pogovora ter zmožnost spontanega izražanja.

Standardi znanja

• Prilagodi svoje izražanje tudi v manj vsakdanjih situacijah,
• V pripovednem besedilu jasno prikaže časovno zaporedje. Razvije argumentacijo,
• V preprostem besedilu vpelje protiargument (npr. čeprav, vendar). Tvori daljše povedi in jih med sabo povezuje, npr. v zgodbo,
• Razumljivo izrazi bistvo tistega, kar želi povedati,
• Izraža se precej tekoče, da lahko tvori daljše besedilo, četudi z očitnimi premori.
• Preproste fraze z omejenim nadomeščanjem izrazov prilagodi konkretnim okoliščinam,minimalni standard
• S pomočjo preprostega seznama iztočnic pripoveduje, opisuje, navede primer,minimalni standard
• Uporablja najpogostejše veznike (npr. in, ampak, ker), s katerimi stavke poveže v povedi in te v enostavno besedilo,minimalni standard
• V preprosti in neposredni izmenjavi sporoči tisto, kar želi povedati, tudi če ima omejeno količino podatkov,minimalni standard
• Tekoče se izraža, tako da lahko vzdržuje kratke izmenjave, čeprav še išče ustrezne izraze.minimalni standard
• Razmeroma pravilno uporablja širši nabor pogosto rabljenih struktur, povezanih z dokaj predvidljivimi situacijami. Dela sistemske napake, vendar je jasno, kaj želi povedati,
• Prepozna in uporablja raznoliko besedišče, povezano z znanimi vsebinami in vsakdanjimi situacijami, in predmetno-specifično besedišče z drugih predmetnih področij. Pri izražanju kompleksnejših misli ali ob neznanih temah in v neznanih situacijah si še pomaga s parafraziranjem,

Učni cilji

• Razvija zmožnost ustrezne rabe jezika za vzpostavitev družabnih stikov.
• Razvija strategije spletnega sporazumevanja/interakcije, pri čemer nadgrajuje uporabo spletnih orodij, ki mu omogočajo interakcijo in soustvarjanje skupne vsebine z drugimi učenci in učitelji. V spletni interakciji razvija razumevanje sporazumevalnega namena sogovorcev, prepoznavanje namena sporočila, prilagajanje odziva in prepoznavanje nesporazumov. Pri uporabi digitalnih tehnologij in omrežij prilagaja svoje vedenje pričakovanjem in pravilom, ki veljajo v določeni skupini.

Standardi znanja

• Uporablja širok razpon jezikovnih funkcij, pri čemer se zaveda konvencij vljudnega sporazumevanja in najpomembnejših razlik v običajih, rabah, stališčih, vrednotah in prepričanjih, ustrezno uporablja nevtralni jezikovni register ter ločuje med nevtralnim in neformalnim registrom.
• Enostavno in učinkovito vzpostavi družabne stike (npr. se opraviči, povabi, se na vabilo odzove ipd.), pri čemer uporablja pogoste izraze in osnovne vzorce, ustrezno uporablja nevtralni jezikovni register ter ločuje/zaznava razlike med nevtralnim in neformalnim registrom.minimalni standard
• To področje postopno razvija. Učitelj spremlja njegov napredek in dosežkov ne ocenjuje.
• Prilagodi svoje izražanje tudi v manj vsakdanjih situacijah,

Didaktično priporočilo

• Osnovna značilnost interakcije je, da dve ali več oseb soustvarjajo diskurz/pogovor. Pri razvijanju interakcije v angleščini je poudarjena raba jezika za komunikacijske namene, saj različne oblike interakcije odražajo življenjske situacije, v katerih osebe, ki so vanjo vključene, sprejemajo in tvorijo sporočila, izmenjujejo informacije, se pogajajo o pomenu (iščejo skupni pomen), dajejo in sprejemajo povratno informacijo, pri čemer uporabljajo različne komunikacijske strategije. Interakcija zajema tako sprejemanje kot tvorjenje in je več kot le seštevek obeh (ni le govorjenje drug mimo drugega, govorca imata skupni interes). Interakcija zajema tri skupine ciljev: ustno, pisno in spletno interakcijo.
• Predvidene naloge/dejavnosti so vodene, učenec pa se sporazumeva v živo, v pisni obliki ali s telefonom in drugimi napravami oziroma spletnimi aplikacijami.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, podjetnosti in digitalne kompetentnosti ter zdravja in dobrobiti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.
• Pri razvijanju interakcije je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, posredovanja, raznojezične ter medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti.

Standardi znanja

• Razumljivo izrazi bistvo tistega, kar želi povedati,
• Uporablja širok razpon jezikovnih funkcij, pri čemer se zaveda konvencij vljudnega sporazumevanja in najpomembnejših razlik v običajih, rabah, stališčih, vrednotah in prepričanjih, ustrezno uporablja nevtralni jezikovni register ter ločuje med nevtralnim in neformalnim registrom.

Didaktično priporočilo

• Tema vsebuje dve skupini ciljev, posredovanje ter raznojezično in medkulturno zmožnost. Pri obojem učenec gradi mostove med jeziki, kulturami in ljudmi in pomaga oblikovati ali prenesti pomen, v okviru enega jezika ali iz enega jezika v drugega
• Pri posredovanju je poudarek na vlogi jezika v procesih, kot so oblikovanje prostora in pogojev za sporazumevanje in/ali učenje, sodelovanje za oblikovanje novega pomena, spodbujanje drugih k oblikovanju ali razumevanju novega pomena in prenašanje novih informacij v ustrezni obliki. Kontekst je lahko družbeni, pedagoški, kulturni ali jezikovni.
• Raznojezičnost daje veljavo kulturni in jezikovni raznolikosti za vsakega posameznika. Cilj razvijanja raznojezične zmožnosti je, da naj bi učenci izkoristili vse svoje jezikovne vire in kulturne izkušnje. S tem bi lahko učinkovito delovali v različnih medkulturnih kontekstih, obenem pa širili svoj jezikovni in kulturni repertoar.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja ter zdravja in dobrobiti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.

Učni cilji

• Razvija strategije spletnega sporazumevanja/interakcije, pri čemer nadgrajuje uporabo spletnih orodij, ki mu omogočajo interakcijo in soustvarjanje skupne vsebine z drugimi učenci in učitelji. V spletni interakciji razvija razumevanje sporazumevalnega namena sogovorcev, prepoznavanje namena sporočila, prilagajanje odziva in prepoznavanje nesporazumov. Pri uporabi digitalnih tehnologij in omrežij prilagaja svoje vedenje pričakovanjem in pravilom, ki veljajo v določeni skupini.

Standardi znanja

• To področje postopno razvija. Učitelj spremlja njegov napredek in dosežkov ne ocenjuje.
• Večinoma pravilno postavlja osnovna ločila v povedi in večinoma pravilno rabi veliko začetnico. Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti v učencem manj znanih izrazih.

Standardi znanja

• Razmeroma pravilno uporablja širši nabor pogosto rabljenih struktur, povezanih z dokaj predvidljivimi situacijami. Dela sistemske napake, vendar je jasno, kaj želi povedati,
• Prepozna in uporablja raznoliko besedišče, povezano z znanimi vsebinami in vsakdanjimi situacijami, in predmetno-specifično besedišče z drugih predmetnih področij. Pri izražanju kompleksnejših misli ali ob neznanih temah in v neznanih situacijah si še pomaga s parafraziranjem,
• Večinoma pravilno postavlja osnovna ločila v povedi in večinoma pravilno rabi veliko začetnico. Zapisano lahko vsebuje pomanjkljivosti v učencem manj znanih izrazih.
• V pripovednem besedilu jasno prikaže časovno zaporedje. Razvije argumentacijo,
• V preprostem besedilu vpelje protiargument (npr. čeprav, vendar). Tvori daljše povedi in jih med sabo povezuje, npr. v zgodbo,
• Razumljivo izrazi bistvo tistega, kar želi povedati,

Učni cilji

• Razvija strategije spletnega sporazumevanja/interakcije, pri čemer nadgrajuje uporabo spletnih orodij, ki mu omogočajo interakcijo in soustvarjanje skupne vsebine z drugimi učenci in učitelji. V spletni interakciji razvija razumevanje sporazumevalnega namena sogovorcev, prepoznavanje namena sporočila, prilagajanje odziva in prepoznavanje nesporazumov. Pri uporabi digitalnih tehnologij in omrežij prilagaja svoje vedenje pričakovanjem in pravilom, ki veljajo v določeni skupini.

Standardi znanja

• To področje postopno razvija. Učitelj spremlja njegov napredek in dosežkov ne ocenjuje.
• Izraža se precej tekoče, da lahko tvori daljše besedilo, četudi z očitnimi premori.

Didaktično priporočilo

• Tvorjenje vključuje ustno in pisno izražanje, ki ga učenci razvijajo s pomočjo strategij tvorjenja kot so: načrtovanje, izvedba, (samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje. S tem se izboljšuje kakovost formalnega in neformalnega tvorjenja. Načrtovanje obsega razmislek o tem, kako izraziti bistvo tega, kar želimo sporočiti, izvedba pa zajema načrtovane ustne in pisne dejavnosti. Med ključne koncepte nadomeščanja uvrščamo spremljevalno gestikulacijo kot pomoč izraženemu, namerno uporabo neustrezne besede in parafraziranje (opisno izražanje), (samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje pa vključujeta spontano in zavedno ugotavljanje in (samo)popravljanje napak.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti in podjetnosti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.
• Pri razvijanju tvorjenja je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti s sprejemanjem, interakcijo, posredovanjem, raznojezično in medkulturno zmožnostjo ter sporazumevalnimi jezikovnimi zmožnostmi.
• Besedila in okoliščine: Besedila so jasno strukturirana, lahko so pripravljena tudi vnaprej, pri tem učenec lahko uporablja slikovno in besedno podporo.
• Osnovna značilnost interakcije je, da dve ali več oseb soustvarjajo diskurz/pogovor. Pri razvijanju interakcije v angleščini je poudarjena raba jezika za komunikacijske namene, saj različne oblike interakcije odražajo življenjske situacije, v katerih osebe, ki so vanjo vključene, sprejemajo in tvorijo sporočila, izmenjujejo informacije, se pogajajo o pomenu (iščejo skupni pomen), dajejo in sprejemajo povratno informacijo, pri čemer uporabljajo različne komunikacijske strategije. Interakcija zajema tako sprejemanje kot tvorjenje in je več kot le seštevek obeh (ni le govorjenje drug mimo drugega, govorca imata skupni interes). Interakcija zajema tri skupine ciljev: ustno, pisno in spletno interakcijo.
• Predvidene naloge/dejavnosti so vodene, učenec pa se sporazumeva v živo, v pisni obliki ali s telefonom in drugimi napravami oziroma spletnimi aplikacijami.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, podjetnosti in digitalne kompetentnosti ter zdravja in dobrobiti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.
• Pri razvijanju interakcije je treba upoštevati, da to področje ni samostojno, temveč se razvija v soodvisnosti od sprejemanja, tvorjenja, posredovanja, raznojezične ter medkulturne zmožnosti in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti.
• Tema vsebuje dve skupini ciljev, posredovanje ter raznojezično in medkulturno zmožnost. Pri obojem učenec gradi mostove med jeziki, kulturami in ljudmi in pomaga oblikovati ali prenesti pomen, v okviru enega jezika ali iz enega jezika v drugega
• Pri posredovanju je poudarek na vlogi jezika v procesih, kot so oblikovanje prostora in pogojev za sporazumevanje in/ali učenje, sodelovanje za oblikovanje novega pomena, spodbujanje drugih k oblikovanju ali razumevanju novega pomena in prenašanje novih informacij v ustrezni obliki. Kontekst je lahko družbeni, pedagoški, kulturni ali jezikovni.
• Raznojezičnost daje veljavo kulturni in jezikovni raznolikosti za vsakega posameznika. Cilj razvijanja raznojezične zmožnosti je, da naj bi učenci izkoristili vse svoje jezikovne vire in kulturne izkušnje. S tem bi lahko učinkovito delovali v različnih medkulturnih kontekstih, obenem pa širili svoj jezikovni in kulturni repertoar.
• V temo je vključen tudi razvoj skupnih ciljev s področja jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja ter zdravja in dobrobiti. Uresničevanje omenjenih skupnih ciljev je razloženo v didaktičnih priporočilih za temo in posamezne skupine ciljev.

Standardi znanja

• Prepozna in uporablja preproste slovnične strukture iz obravnavanega nabora. Pri tem še vedno dela določene osnovne sistemske napake. Kljub temu je po navadi jasno, kaj želi povedati,minimalni standard
• Prepozna in uporablja raznoliko besedišče, povezano z obravnavanimi situacijami, in predmetno-specifično besedišče z drugih predmetnih področij. Besedišče je pomensko ustrezno rabljeno,minimalni standard
• Prepozna in uporablja angleške glasove, stavčne poudarke in intonacijo v obravnavanih situacijah. Izgovarjava znanih besed je razumljiva. Opazen je lahko vpliv učenčevega prvega in dodatnih jezikov na izgovarjavo, poudarek, ritem in intonacijominimalni standard
• Ustrezno uporablja velike začetnice pri pogosto rabljenih vrstah lastnih imen. Zapisano občasno vsebuje pomanjkljivosti, kot so nepravilen zapis, nedosledna raba velike začetnice v besedi in druge sistemske napake.minimalni standard
• Enostavno in učinkovito vzpostavi družabne stike (npr. se opraviči, povabi, se na vabilo odzove ipd.), pri čemer uporablja pogoste izraze in osnovne vzorce, ustrezno uporablja nevtralni jezikovni register ter ločuje/zaznava razlike med nevtralnim in neformalnim registrom.minimalni standard
• Preproste fraze z omejenim nadomeščanjem izrazov prilagodi konkretnim okoliščinam,minimalni standard
• S pomočjo preprostega seznama iztočnic pripoveduje, opisuje, navede primer,minimalni standard
• Uporablja najpogostejše veznike (npr. in, ampak, ker), s katerimi stavke poveže v povedi in te v enostavno besedilo,minimalni standard
• V preprosti in neposredni izmenjavi sporoči tisto, kar želi povedati, tudi če ima omejeno količino podatkov,minimalni standard
• Tekoče se izraža, tako da lahko vzdržuje kratke izmenjave, čeprav še išče ustrezne izraze.minimalni standard